Kaj v Sloveniji delamo dobrega za naravo?

Pestrost narave zahteva pestrost rešitev pri varstvu narave

»Skrbimo za štorklje in jih spremljamo.«

Štorklje se selijo zaradi hrane – od marca naprej prihajajo v Slovenijo, na odhod pa se pripravljajo v drugi polovici avgusta. Večino časa preživijo v Afriki. Leta 2016 so štorklje prvič za bivališče izbrale Osnovno šolo Predoslje. Lea Štajer, učiteljica biologije, skrbi za spremljanje in vso potrebno organizacijo, tako da je štorkljam tu čim bolj udobno. Pri tem pomagajo Dare Fekonja iz Prirodoslovnega muzeja, Damjan Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Metod Rogelj iz Zavoda Repulbike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Kranj. Tudi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Britof (PGD Britof) so se odzvali na povabilo Osnovne šole Predoslje in pomagajo pri skrbi za štorklje. Štorklje so z navdušenjem sprejeli prebivalci in otroci. Kaj vse delajo za štorklje, so predstavili poveljnik Anže Gomboc in prostovoljna gasilka Katja Gorjanc iz PGD Britof ter učiteljica biologije Lea Štajer iz Osnovne šole Predoslje.

»Izvajamo popis triprstega detla in označujemo habitatna drevesa.«

Kar 70 % slovenske Nature 2000 pokriva gozd. Pri upravljanju in ohranjanju gozda imajo pomembno vlogo lastniki gozdov v sodelovanju z gozdarji iz Zavoda za gozdove Slovenije. Na terenu sta Gregor Štancar in Veronika Petrin iz Zavoda za gozdove, Območna enota Nazarje, predstavila, kako poteka monitoring triprstega detla. Z dobrimi podatki o prisotnosti te gozdne ptice bodo namreč lahko bolje izvajali ukrepe za ugodne življenjske pogoje gozdnih ptic v sodelovanju z lastniki. Na Zavodu za gozdove vedno povezujejo različne projekte in javno gospodarsko službo, tako je tudi v primeru projektov LIFE-IP NATURA.SI in ZAGON. 

»Ohranjam visokodebelne travniške sadovnjake.«

Petino slovenske Nature 2000 pokrivajo kmetijska zemljišča. Pomembna tradicionalna kmetijska gospodarska panoga v Sloveniji je sadjarstvo. V Kozjanskem regijskem parku ocenjujejo, da v zavarovanem območju raste več kot 50.000 sadnih dreves v sadovnjakih in divjih sadnih dreves v gozdovih, ki so zelo pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Poleg jablan in hrušk najdemo v travniških sadovnjakih še orehe, slive, drnulje, češnje, višnje, marelice, breskve, kutine, skorše, murve, leske. Kako poteka delo v takem sadovnjaku, je predstavil Jože Kozole, ki je zaposlen v Kozjanskem regijskem parku in skrbi tudi za svoj domači sadovnjak na Vetrniku. Kozjanski regijski park je za ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov med drugim prejel slovensko nagrado Natura 2000, ki jo je Zavod Štirna v projektu LIFE-IP NATURA.SI prvič podelil v letu 2022.

»Predajam znanje, kako sobivati z netopirji in čistim gvano.«

Vse vrste netopirjev (32) so v Sloveniji zavarovane. Med njimi življenjske prostore 10 vrst varujemo tudi z območji Nature 2000. Življenjski prostor nekaterih naših vrst netopirjev je pogosto povezan tudi z bivanjskim okoljem človeka – sobivanje je zato tu bolj izrazito. Netopirji so pomemben člen zdravih ekosistemov in posledično smo tudi ljudje deležni blagodejnih učinkov njihovega obstoja. Pri nas se netopirji npr. prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci in so zato lahko učinkovita pomoč pri zatiranju škodljivcev. Vrtičkarji in kmetje pa vedo, da so njihovi iztrebki - gvano - zelo dobro gnojilo z visoko vsebnostjo dušika in fosforja. O tem, kako so za lažje sobivanje netopirjev in ljudi v projektu LIFE-IP NATURA.SI s konkretnimi ukrepi poskrbeli v cerkvah, sta povedala strokovnjak za netopirje Primož Presetnik, Center za kartografijo favne in flore, ter Jernej Iskra, Mizarna, izbrani izvajalec del v 12 cerkvah.

Slovenija je izjemno bogata z vodami - potoki, rekami, jezeri, barji, ... V teh življenjskih okoljih bivajo tudi mnoge rastlinske in živalske vrste. Mnoge so varovane tudi na evropski ravni v okviru Nature 2000.

• »Izlavljamo invazivno tujerodno vrsto raka trnavca.«
  Domorodni potočni raki imajo pomembno zgodovinsko vlogo na Slovenskem. Zavarovani so že več kot 100 let. Pred osmimi leti smo v Sloveniji prvič odkrili prisotnost tujerodne vrste raka trnavca, ki povzroča škodo v naravi in v ribištvu. Od takrat različne organizacije spremljajo vrsto in izvajajo številne aktivnosti za zmanjšanje prisotnosti invazivne tujerodne vrste raka trnavca. Kako to poteka v projektu LIFE-IP NATURA.SI, je razložil Luka Mrzelj iz Zavoda za ribištvo Republike Slovenije.

• »Obnavljamo kale na planinah Triglavskega narodnega parka.«
  V projektu VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku partnerji obnavljajo 17 kalov na 13 gorskih pašnikih in planinah. Z njihovo obnovo bodo zagotovili večjo stalnost površinske vode na planinah za napajanje živine in izboljšali življenjski prostor za dvoživke. Nina Alič iz Triglavskega narodnega parka je predstavila, kako je potekala obnova kala na planini Podkuk.

• »Prenašam znanje o dvoživkah med generacijami.«
  Na vode so vezane tudi dvoživke – v Sloveniji jih imamo 20 vrst, šest med njimi pa jih varujemo tudi na evropski ravni z Naturo 2000. Dvoživke potrebujejo v svojem življenju kopno in vodo. Med drugim v Sloveniji najdemo močerade, pupke, urhe, človeške ribice in različne vrste žab. Pomembno je tudi prenašanje znanja o dvoživkah med generacijami, za kar skrbijo v Žabji hiši, ki je del Krajinskega parka Radensko polje. Tina Stepišnik nas je povabila na eno od delavnic na šolah in predstavila, kako otrokom na zanimiv način približajo znanje in izkušnje o naravi v projektu LIFE AMPHICON.

Raznolikost slovenske narave

Slovenija ima izjemne naravne danosti, saj se pri nas srečajo alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet. S tem smo dobili podarjeno izjemno pestrost rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih okolij. Skozi generacije smo ohranili naravo do take mere, da več kot polovico ozemlja države pokrivajo območja posebnega pomena (zavarovana območja, naravne vrednote, Natura 2000, ...). V Sloveniji živi okrog 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 vrst uvrščenih na rdeči seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste), zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. 

Natura 2000 je evropska družbena zaveza, da bomo varovali naravo.

V Sloveniji imamo 355 območij Nature 2000 in pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države. Območja Nature 2000 v 70 % pokriva gozd, nekaj več kot 20 % pa kmetijske površine. Približno 4 % zavzemajo površine nad gozdno mejo, 2 % pozidane površine in le 1 % vodne površine. Z Naturo 2000 v Sloveniji varujemo 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst (vrste Nature 2000) ter 60 tipičnih naravnih okolij (habitatni tipi Nature 2000).
Natura 2000 prinaša predvsem zahteve po ohranjanju in izboljševanju stanja vrst (živalskih in rastlinskih) ter njihovih življenjskih okolij (habitatov). To pa v praksi pomeni, da so posegi in dejavnosti v Naturi 2000 mogoči, vendar pa zahtevajo dodatne presoje.

V vseh državah članicah Evropske unije 21. maja obeležujemo dan največjega naravovarstvenega omrežja na svetu. Na tan dan sta bila 21. maja 1992 sprejeta program LIFE in Direktiva EU o habitatih. Skupaj z Direktivo o pticah sta direktivi postali podlaga za evropsko mrežo varovanih območij Natura 2000. V letu 2023 evropski dan Nature 2000 obeležujemo desetič.