Kraški svet Cerkniškega jezera pod drobnogledom
KGZS – Zavod Ljubljana je v začetku junija organiziral tretjo delavnico naravovarstvenega panožnega krožka v okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI. Tokrat so se udeleženci odpravili na Cerkniško jezero, osrednjo naravno znamenitost Notranjskega regijskega parka, kjer so spoznavali preplet naravnih procesov, varstva narave in kmetijske dejavnosti.
Delavnico so začeli s predavanjem in vodenim ogledom centra za obiskovalce Notranjskega regijskega parka. Spoznali so zgodovino območja ter zapleten vodni sistem Cerkniškega jezera, enega najbolj prepoznavnih kraških pojavov v Evropi. Jezero je največje presihajoče jezero v Sloveniji. Ob polni ojezeritvi pokriva približno 27 km² in zadrži okoli 80 milijonov m³ vode. Voda iz jezera odteka skozi številne požiralnike in jamske sisteme, nekateri pa ob višjih vodostajih delujejo tudi kot bruhalniki.
Posebno pozornost so namenili tudi človekovim posegom v vodni sistem. V preteklosti so skušali odtok vode pospešiti z urejanjem struge Stržena, zaradi česar so bili uničeni številni naravni meandri. Danes jih v parku postopoma obnavljajo z renaturacijskimi ukrepi. V preteklosti so nastajali tudi načrti za obsežne posege v vodni režim Cerkniškega in Planinskega polja, vendar zaradi nasprotovanja lokalnega prebivalstva, študentov in naravovarstvenikov niso bili uresničeni.
Bogata narava potrebuje pozorno upravljanje
V nadaljevanju so si udeleženci ogledali različne habitatne tipe v osrčju parka. Na območju uspeva več kot 1.000 vrst rastlin, med njimi tudi dišeči luk, ki ima na Cerkniškem jezeru največjo populacijo v Sloveniji. Ker cveti šele konec avgusta, ga zgodnja košnja močno ogroža.
Na območju uspeva tudi veliko vrst divjih orhidej. Njihova semena lahko vzklijejo le v povezavi s posebnimi glivami v tleh, kar je eden od primerov tesne povezanosti različnih organizmov v travniških ekosistemih. Udeleženci so spoznali tudi pomen ohranjanja semenskega materiala travniških rastlin ter njegovega shranjevanja za prihodnost.
Cerkniško jezero je izjemno pomembno tudi za ptice. Na območju gnezdi ali se med selitvijo ustavi približno 350 vrst. Med njimi je kosec, za katerega je ključna pozna košnja travnikov, praviloma po 1. avgustu. Med redkejšimi gnezdilkami je tudi bobnarica, ki gnezdi v trstiščih. Na območju vsako leto gnezdita le en ali dva para.
Med varstvom narave in kmetovanjem
Pomemben del krajine Cerkniškega jezera ohranjajo lokalni kmetje in agrarne skupnosti. Nekatere med njimi skupaj upravljajo tudi več kot 420 hektarov zemljišč. Pri svojem delu se srečujejo z različnimi varstvenimi zahtevami, med drugim s prepovedjo preoravanja trajnih travnikov ter omejitvami glede časa košnje.
Takšni ukrepi pomembno prispevajo k ohranjanju travniških habitatov in vrst, vendar lahko vplivajo tudi na kakovost krme za živino. Dodatni izziv predstavljajo invazivne tujerodne rastline, predvsem zlata rozga in enoletna suholetnica. Ker ju živina praviloma ne pase, se hitro širita in izpodrivata avtohtone travniške vrste.
Delavnica je tako ponudila celovit pogled na Cerkniško jezero in pokazala, kako tesno so na območju povezani naravni procesi, varstvo biotske raznovrstnosti in kmetijska raba prostora. Udeleženci so spoznali, da je za dolgoročno ohranjanje izjemne naravne dediščine pomembno sodelovanje med naravovarstvom, kmetijstvom in lokalnim prebivalstvom.
Tretja delavnica je bila del sklopa aktivnosti naravovarstvenega panožnega krožka projekta LIFE-IP NATURA.SI, namenjenega izmenjavi znanja in iskanju rešitev za usklajevanje kmetovanja z varstvom narave. Jeseni bodo organizirali še četrto in zadnjo delavnico v okviru krožka, na kateri bodo udeleženci obiskali Škocjanski zatok pri Kopru.
