LIFE-IP NATURA.SI: Več kot osem let skupnih prizadevanj za ohranjanje narave v Sloveniji

Na šestem in zadnjem nadzornem obisku so partnerji projekta na celodnevnem srečanju predstavniku nadzornega organa ELMEN EEIG Albertu Cozziju predstavili ključne dosežke in rezultate več kot osemletnega izvajanja projekta. Obisk je potekal v dveh delih: prvi je bil namenjen strokovni predstavitvi projektnih aktivnosti in rezultatov, drugi pa terenskemu ogledu območij Nature 2000 Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci. 

Do jeseni 2026 je bilo izvedenih več kot 80 odstotkov načrtovanih aktivnosti, finančna realizacija pa je dosegla približno 90 odstotkov.

Več kot 400 hektarov obnovljenih habitatov

Med najpomembnejšimi dosežki so naravovarstveni ukrepi na terenu. Na več kot 400 hektarjih treh pilotnih območij in devetih območij Nature 2000 so bili obnovljeni ali izboljšani življenjski prostori številnih rastlinskih in živalskih vrst. S tem so se namreč izboljšale razmere za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

V pilotnem območju Slovenska Istra so ukrepi za izboljšanje habitatov ciljnih vrst zajeli več kot 81 hektarjev travišč, na Štajerskem pa skoraj 110 hektarjev.

Za izboljšanje stanja ohranjenosti vrst, vezanih na vode je bilo na štirih območjih Nature 2000 (Dravinja s pritoki, Dravinjska dolina, Ličenca pri Poljčanah in Volčeke) na skupno 16 hektarjih izvedenih 14 ohranitvenih ukrepov na vodotokih. V letu 2026 bodo v Slovenski Istri obnovili kale in korita, na Štajerskem pa mlako in ribnik.

Pomembni ukrepi so potekali tudi v gozdovih, namenjeni izboljšanju življenjskih razmer za gozdne vrste ptic in hrošče ter dveh prednostnih habitatnih tipov: obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja ter javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih. Vzpostavljene so bile ekocelice, ohranjena habitatna drevesa in zagotovljeni drugi pogoji za dolgoročno ohranjanje ciljnih vrst na skupno 200 hektarjih.

Projekt je pomembno prispeval tudi k omejevanju širjenja invazivnega signalnega raka. V času izvajanja je bilo odstranjenih okoli 20.000 osebkov ter več kot 155.000 jajčec in mladic te tujerodne vrste, ki predstavlja resno grožnjo domorodnim vodnim organizmom.

Pomemben korak k sistematičnemu spremljanju stanja narave

Eden od pomembnih prispevkov projekta so temelji za dolgoročno spremljanje stanja narave v Sloveniji. Razvitih ali posodobljenih je bilo več kot 130 protokolov za spremljanje vrst, habitatnih tipov, krajinskih značilnosti in območij Nature 2000. 

Vzpostavljeni sistem bo omogočal pridobivanje zanesljivejših podatkov o stanju vrst in habitatov, spremljanje sprememb v naravi ter učinkovitejše načrtovanje prihodnjih varstvenih ukrepov. Projekt je tako prispeval k boljšemu poznavanju biotske raznovrstnosti in razvoju strokovnih podlag za njeno dolgoročno ohranjanje.

Krepitev znanja, sodelovanja in izmenjave izkušenj

Projekt LIFE-IP NATURA.SI je povezal sektorje varstva narave, kmetijstva, gozdarstva in upravljanja voda. Sodelovanje je med drugim podprlo pripravo in izvajanje Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 ter izboljšalo možnosti za usklajevanje varstvenih ciljev z dejavnostmi na terenu.

V času izvajanja projekta so partnerji opravili 680 svetovanj za lastnike zemljišč in druge deležnike ter izvedli preko 180 usposabljanj in delavnic. Teh se je udeležilo več kot 6.700 strokovnjakov, javnih uslužbencev, kmetov in drugih deležnikov.

Okrepljeno sodelovanje na terenu, usposabljanja, delavnice in izmenjava izkušenj ter dobrih praks so prispevali h krepitvi znanja in usposobljenosti za učinkovito upravljanje območij Nature 2000. Pomemben rezultat projekta so tudi vzpostavljena partnerstva, ta namreč predstavljajo dobro podlago za nadaljnje sodelovanje pri ohranjanju narave.

Natura 2000 vse bolj prepoznavna med prebivalci

Pomemben del projekta je bilo ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja narave in območij Nature 2000. S strateškim komuniciranjem in vključevanjem javnosti je projekt prispeval k boljšemu razumevanju pomena Nature 2000 in širši podpori ohranjanju biotske raznovrstnosti. Raziskave kažejo skoraj 13 odstotnih točk višji delež prebivalcev, seznanjenih z Naturo 2000, ter več kot 20 odstotnih točk višji delež tistih, ki poznajo njen namen in pomen. Pomembno vlogo pri informiranju javnosti ima spletna stran Natura2000.si, saj je z leti postala javna knjižnica državnega varstva narave ter mesečni novičnik e-natura z več kot 1500 naročniki.

Naložbe in partnerstva za prihodnost

Projekt LIFE-IP NATURA.SI je imel pomemben učinek tudi zunaj neposredno financiranih aktivnosti. Ob projektnem proračunu v višini več kot 17 milijonov evrov je pomagal spodbuditi dodatne naložbe v ukrepe na območjih Nature 2000, ki presegajo 120 milijonov evrov. To potrjuje vlogo celovitih projektov LIFE pri povezovanju virov financiranja in spodbujanju nadaljnjih vlaganj v ohranjanje narave.

V projekt je bilo vključenih približno 270 sodelavcev, vsako leto pa je omogočil okoli 35 ekvivalentov zaposlitev za polni delovni čas. Ob številčnih in finančnih rezultatih so njegova pomembna zapuščina tudi pridobljeno znanje, izkušnje ter sodelovanje med institucijami in deležniki.

Terenski ogled − ohranjanje gozdnih vrst ptic v Kamniško-Savinjskih Alpah in Grintovcih

Drugi del nadzornega obiska je potekal na pilotnem območju Nature 2000 Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci. Terenski ogled je ponudil vpogled v konkretne ukrepe za ohranjanje gozdnih vrst ptic in njihovih habitatov, rezultate monitoringa ter načine usklajevanja gospodarjenja z gozdovi s cilji ohranjanja narave.

Prva točka ogleda je bila ekocelica pod Raduho, kjer so predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije monitorju iz Italije predstavili slovenski sistem načrtovanja gozdarskih ukrepov varstva narave skozi gozdno gospodarske načrte in vzpostavljanja ekocelic za dolgoročno ohranjanje gozdnih habitatov na terenu. Udeleženci so spoznali izvedbo projektnih ukrepov za ohranjanje triprstega detla, koconogega čuka in malega skovika. Pomemben del predstavitve je bilo sodelovanje med Zavodom za gozdove Slovenije, Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, Nacionalnim inštitutom za biologijo in drugimi strokovnimi institucijami pri vključevanju varstva narave v gospodarjenje z gozdovi.

Razgledna točka na Komnu (Foto: Ana Jurše)

Na popisni točki na Smrekovcu je strokovnjak Nacionalnega inštituta za biologijo predstavil monitoring triprstega detla, koconogega čuka in malega skovika. Udeleženci so se seznanili z metodami popisovanja, uporabo zvočnih posnetkov pri spremljanju vrst ter rezultati dosedanjega monitoringa.

V nadaljevanju terenskega ogleda so se udeleženci posvetili divjemu petelinu in ohranjanju njegovega življenjskega prostora. Predstavljeni so bili ekologija vrste, rezultati monitoringa in popisi iz let 2020 in 2025 ter akcijski načrt ukrepov za njeno ohranjanje na pilotnem območju. Razprava je zajela možnosti izboljšanja življenjskega prostora z gozdnogospodarskimi ukrepi ter usklajevanje naravovarstvenih ciljev z gospodarjenjem z gozdovi, zlasti pri sanitarnih sečnjah in časovnih omejitvah gozdarskih del.

Pot do razgledne točke na Komnu in po grebenu Smrekovškega pogorja proti Domu na Smrekovcu je ponudila priložnost za predstavitev različnih oblik varovanja gozdov, med njimi gozdnih rezervatov, varovalnih gozdov in ekocelic. Predstavljeni so bili tudi gozdovi s posebnim varstvenim režimom kot potencialna območja za vzpostavljanje novih ekocelic ter vzdrževanje pašnikov, pomembno za ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatov.

Posebno pozornost so namenili habitatnim drevesom, odkupljenim s sredstvi Gozdnega sklada med izvajanjem projektnih aktivnosti. Ta drevesa zagotavljajo pomembne strukture za številne živalske in rastlinske vrste, podobno kot odmrla lesna biomasa, dupla in druge naravne značilnosti gozdnega habitata. Udeleženci so spoznali tudi označevanje habitatnih dreves na terenu, njihovo evidentiranje v informacijskem sistemu Zavoda za gozdove Slovenije ter postopke za zagotavljanje njihovega dolgoročnega varstva.

Terenski ogled je poudaril pomen usklajenega sodelovanja naravovarstvenih in gozdarskih strokovnjakov pri ohranjanju gozdnih habitatov in biotske pestrosti ter zagotavljanju ustreznih življenjskih razmer za ogrožene vrste ptic na območjih Nature 2000.

Rezultati ostajajo tudi po zaključku projekta

Projekt LIFE-IP NATURA.SI se z letom 2026 zaključuje, njegovi učinki pa bodo vidni tudi v prihodnjih letih. Obnovljeni življenjski prostori, izboljšane strokovne podlage za spremljanje stanja narave, okrepljene zmogljivosti za upravljanje območij Nature 2000 in trajna partnerstva predstavljajo pomembno dediščino več kot osemletnega skupnega dela.

Doseženi rezultati in pridobljene izkušnje so izhodišče za nadaljnje ukrepanje v korist narave. Njihova vrednost se bo kazala predvsem v dolgoročnem ohranjanju biotske raznovrstnosti, učinkovitejšem sodelovanju med sektorji ter nadaljnjem uresničevanju ciljev omrežja Natura 2000 in strategije EU za biotsko raznovrstnost.

Predstavitev projektnih akcij z rezultati si lahko ogledate na tej povezavi.