Mesec gozdov: Slovenski gozdovi so zakladnica biotske raznovrstnosti

V Sloveniji prevladujejo listopadni gozdovi.
V Sloveniji največji delež gozdnih površin pokrivajo listopadni gozdovi, med katerimi prevladuje bukev. Ta uspeva v višinskem razponu od okoli 100 do 1700 metrov nadmorske višine. Strokovnjaki ocenjujejo, da je območje Slovenije (jugovzhodne Alpe in severozahodni Dinaridi) eno najpomembnejših ledenodobnih zatočišč za preživetje bukve in njeno naselitev v srednji Evropi po koncu ledenih dob. Na tem območju so bukovi gozdovi vrstno najbogatejši na stari celini.

Gozdovi imajo ekološke, socialne in proizvodne funkcije.
Gozdovi imajo velik pomen v ekosistemu. Čistijo vodo in zrak, blažijo temperaturne in podnebne ekstreme, preprečujejo in blažijo vplive poplav, varujejo naselja pred plazovi in padajočimi skalami, nudijo življenjski prostor številnim vrstam. So prostor naravne in kulturne dediščine, prostor za rekreacijo in turizem ter gospodarski vir.

Usmerjanje razvoja gozdov v Sloveniji temelji na sonaravnem, večnamenskem in trajnostnem pristopu. Pri gospodarjenju z gozdovi pa se zagotavlja uresničevanje vseh funkcije gozdov (ekološke, socialne in proizvodne).

Slovenci smo utemeljitelji sonaravnega gospodarjenja z gozdom. 
V 50. in 60. letih 20. stoletja je v Sloveniji potekal razvoj oziroma utemeljitev t.i. slovenske gozdarske šole. Njen utemeljitelj je bil prof. dr. Dušan Mlinšek. S slovensko gozdarsko šolo smo v ospredje postavili gozd kot ekosistem, njegovo ohranjanje in sonaravni razvoj ter kakovostno gospodarjenje in trajnostno rabo vseh dobrin in storitev gozda. Slovenska gozdarska šola je tudi podlaga za današnje gozdarsko načrtovanje.  

Danes je gozdnogospodarsko načrtovanje pomembno orodje upravljanja gozdov in uresničevanja načel gospodarjenja z gozdovi. Gozdnogospodarski načrti (GGN) so orodje za konkretizacijo gozdne politike v praksi. Prvič so bili izdelani leta 1971. Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z deležniki pripravlja načrte vsakih 10 let. Letos v organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije poteka priprava že pete generacije gozdnogospodarskih načrtov. 

Pri pripravi načrtov sodelujejo tudi lastniki gozdov. Teh je v Sloveniji več kot 413.000 oziroma kar petina vseh prebivalcev Slovenije. V pripravo načrtov upravljanja se vključujejo lastniki z oddajo pobud in predlogov, ki jih lahko oddajo do 31. maja 2021 (več o oddaji pobud najdete na spletnem mestu ZGS).

Skoraj polovica slovenskih gozdov je vključenih v omrežje Natura 2000.
V Sloveniji več kot dve tretjini (70 odstotkov) površine območij Nature 2000 predstavljajo gozdovi. Ti so življenjski prostor številnim evropsko pomembnim rastlinskim in živalskim vrstam. Zato je učinkovito upravljanje Nature 2000 v gozdnem prostoru izjemnega pomena, tako za ohranjanje ugodnega stanja ciljnih živalskih ter rastlinskih vrst, kot njihovih habitatov in habitatnih tipov. Po zadnjem poročanju o stanju Nature 2000 v Sloveniji (poročanje po Habitatni direktivi) ugotavljamo, da so nekatere vrste in habitatni tipi v gozdovih v slabšem stanju ali zanje ni na voljo podatkov. Posameznim vrstam, habitatnim tipom in monitoringu bo potrebno v prihodnje posvečati več pozornosti. Varstvo biotske raznovrstnosti v gozdovih pa prispeva tudi k blaženju vpliva podnebnih sprememb. 

Pomembno orodje za učinkovito upravljanje Nature 2000 v gozdu so gozdnogospodarski načrti, ki vključujejo ukrepe in smernice Programa upravljanja območij Nature 2000. Pri upravljanju Nature 2000 pa so pomembni predvsem lastniki gozdov, ki v sodelovanju z gozdarsko stroko izvajajo ukrepe, kot so npr. ekocelice brez ukrepanja, puščanje pevskih dreves in druge.

H kakovosti gozdnih življenjskih okolij in vrst Nature 2000 prispevajo tudi aktivnosti izvedene v različnih projektih, sofinanciranih s strani Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora. Projekti LIFE KOČEVSKO, LIFE WETMAN, RGP SUPORT, GoForMura, NATURA MURA, projekt VIZIJA POHORJE 2030, LIFE-IP NATURA.SI, LIFE CARE4CLIMATE in drugi prispevajo k doseganju ciljev Programa upravljanja območij Nature 2000. 

Gozdna območja v projektu LIFE-IP NATURA.SI
V LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) na treh večinsko gozdnatih območjih Nature 2000 (Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci, Ličenca pri Poljčanah, Boč-Haloze-Donačka gora) projektni partnerji izvajajo različne aktivnosti ohranjanja in izboljšanja stanja vrst in habitatnih tipov v gozdnem prostoru. V letošnjem letu projektna partnerja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) načrtujeta določanje lokacij za izvedbo ohranitvenih ukrepov za izbrane gozdne habitatne tipe in živalske vrste Nature 2000 ter strokovne ekskurzije za lastnike gozdov. Pripravili bodo tudi podlage za načrtovanje monitoringov, spremljanje stanja, posameznih vrst in habitatnih tipov v gozdnem prostoru. 

V projektu LIFE-IP NATURA.SI v gozdnih območjih Nature 2000 obravnavamo življenjski prostor evropsko pomembnih vrst ptic (npr. koconogi čuk, mali skovik, triprsti detel, gozdni jereb, divji petelin), rakov (npr. navadni koščak), žuželk (npr. hrošč brazdar) in drugih, ter izbranih gozdnih habitatnih tipov (Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih ter Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)).

Infografika Gozdovi Nature 2000
Zanimive podatke o gozdovih Nature 2000 najdete v infografiki, ki smo jo pripravili v projektu LIFE-IP NATURA.SI.
 

Viri: 
-    Splošna analiza stanja gozdov v gozdnatih IP območjih. 2020. ZGS in GIS. LIFE-IP NATURA.SI 
-    Gozd in gozdarstvo v samostojni Sloveniji – 25 let javne gozdarske šole. Zavod za gozdove Slovenije. 2019. URL: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/Javnost/Teden_gozdov_2019/Gradiva/GD-brosura_fin_lr.pdf  (Citirano 16. 3. 2021). 
-    O gozdovih Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije. URL: http://www.zgs.si/gozdovi_slovenije/o_gozdovih_slovenije/gozdnatost_in_pestrost/index.html (Citirano 19. 3. 2021).