Mesec visokogorja: prihodnost gorskega turizma gre z roko v roki z varstvom narave

Visokogorje je gorato območje nad gozdno mejo. V slovenskem visokogorju so tri glavne gorske skupine: Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Dr. Franc Lovrenčak je v študijah zgornje gozdne meje v to skupino prištel tudi obe visoki dinarski kraški planoti Trnovski gozd in Snežnik. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) v napovedih vremena opredeljuje gorski svet, ki vključuje: Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Pohorje, Snežnik, Škofjeloško hribovje in Vzhodnoslovensko hribovje. 

Za visokogorje so značilna strma in gola pobočja, skalnate stene, pomoli in hrbti, ruševje, travišča nad gozdno mejo, melišča in vegetacija skalnih razpok. Zaradi obilnih padavin je v visokogorju močno mehanično preperevanje. Na vse te zahtevne razmere je prilagojen rastlinski in živalski svet, ki v visokogorju najde svoj življenjski prostor. 

Človek in visokogorje

Človek visokogorja nikoli ni stalno naseljeval, a kljub temu je bil že od nekdaj to prostor, ki ga je stalno obiskoval in izkoriščal - za pašo živine, lov, iskanje rudnin in nabiranje zelišč, v vojnah pa je visokogorje imelo strateško pomembno vlogo. Začetki gorskega turizma segajo v leta začetkov raziskovanja narave. 

Dr. Irena Mrak v prispevku “Ocena ranljivosti visokogorja kot osnova sonaravnemu razvoju turizma in rekreacije” (celoten povzetek si lahko preberete v prispevku na povezavi) povzema, kako so botaniki in drugi raziskovalci narave postavljali temelje tudi za obiskovanje gora: “Naše Alpe so zaslovele že v 18. stoletju predvsem zaradi bogate flore (botaniki A. Scopoli, F. X. Wulfen, F. Hohenwart) in izjemnih geoloških značilnosti. Tako je bil A. Scopoli že leta 1759 prvi pristopnik na Grintovcu. Pionir alpinizma v Julijskih Alpah je Baltazar Hacquet, ki je 20 let bival na Kranjskem in poletne mesece večinoma preživljal v gorah. Raziskoval je predvsem rastlinstvo in kamninsko sestavo naših gora ter iskal nahajališča rudnin. Svoja raziskovanja je natančno opisal v štirih knjigah Oryctographia Carniola. Leta 1777 se je povzpel vse do Malega Triglava, prav na vrh pa leta 1779, ko je izmeril tudi njegovo nadmorsko višino. Bil je prvi, ki je objavil navodila, kako se je treba pripraviti na pohode v gorah. Po Hacquetu so v našem visokogorju raziskovali predvsem geologi, ki jih je podpiral baron Žiga Zois (Janša, 1968). Prvi vzpon na Triglav so leta 1778 opravili L. Willomitzer, L. Korošec, Š. Rožič in M. Kos (Škerbinek, 1977). Tedanji osvajalci Triglava so bili domači izobraženci, tuji gostje ter domači vodniki in nosači (Janša, 1968).”

Natura 2000 in visokogorje

Večina slovenskega ozemlja leži pod 500 metri nadmorske višine. Kljub temu je skoraj dve tretjini območij Nature 2000 med 500 in 1.600 metri nad morjem. Visokogorje (nad gozdno mejo, 1.600 m n.v.) predstavlja 377 km2 Slovenije oziroma 1,8 odstotka celotnega površine. 96 odstotkov slovenskega visokogorja je vključenega v naravovarstveno omrežje Natura 2000. Glede na vsa območja Nature 2000 v Sloveniji visokogorje predstavlja 4,7 odstotka površin (gozd 70 %, kmetijska zemljišča 20 %).  Skoraj polovica (45,9 %) območij Nature 2000 vključuje površje, ki ima naklon večji od 15 stopinj.

Življenjski pogoji v visokogorju so zelo zahtevni: dolge in mrzle zime, visoka snežna odeja z ekstremno nizkimi temperaturami, kratka poletja z velikimi temperaturnimi razlikami med dnevom in nočjo, moč vetra, veliko padavin in prepustna tla, ki imajo le redko tanko plast hranilne zemlje. To so glavni dejavniki, ki oblikujejo življenjsko okolje rastlin in živali v visokogorju. Samo v Triglavskem narodnem parku, ki predstavlja velik del slovenskega gorskega sveta, raste okoli 1.600 vrst rastlin, med katerimi je 19 vrst endemičnih. Tu živi okoli 7.000 živalskih vrst.

Med vrstami Nature 2000 v gorskem svetu Slovenije najdemo številne vrste ptic (belka, divji petelin, ruševec, triprsti detel, planinski orel, sokol selec itd.), netopirjev, dvoživk, metuljev, hroščev, rib, kačjih pastirjev ter najbolj poznanih vrst, kot so rjavi medved, navadni ris in volk. Med rastlinami so najbolj znane Zoisova zvončica, alpska možina in lepi čeveljc.

V projektu LIFE-IP NATURA.SI na pilotnem območju Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci izvajamo aktivnosti za ohranjanje populacij živalskih vrst, kot so divji petelin, gozdni jereb, koconogi čuk, mali skovik in triprsti detel. Na tem pilotnem območju izvajamo posebno akcijo za ohranjanje rastline močvirski meček. Sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije izvajajo aktivnosti za gozdni habitatni tip obrečna vrbovja in jelševja (HT91E0).

Gorski turizem in Natura 2000: omejitev ali priložnost?

Varstvo gorske narave, ki je del naravovarstvenega omrežja Natura 2000, se razvija in izvaja tudi v drugih projektih programa LIFE in različnih evropskih skladov, ki spodbujajo tudi zaželeno rabo prostora, kot so ohranjanje gorskega kmetijstva ter vzpostavljanje in urejanje rekreacijske infrastrukture. Pri tem sodelujejo institucije varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, planinske organizacije, občine, razvojne agencije, lokalne turistične organizacije itd.

Človekova dejavnost je že stoletja prisotna v gorskem svetu, v zadnjih letih je bistveno večji poudarek na rekreativnih dejavnostih, kot so pohodništvo, plezanje, turno smučanje, gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo ipd., medtem ko zanimanje za gorsko kmetovanje močno upada. 

Vsak od nas si želi, da bi naravo, ki niso samo razgledi z vrhov, temveč tudi pisan rastlinski svet in gorske živali, ohranili in varovali. S prilagoditvijo rekreativnih dejavnostih, bodisi časovno bodisi prostorsko, izkazujemo svoje vrednote do narave in kažemo odgovornost do največjega bogastva vseh generacij, ki so si in si bomo tudi v prihodnje delile prostor na območju Slovenije.

Viri:
•    https://www.un.org/en/observances/mountain-day 
•    https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/download/45/102/1161-1?inline=1  
•    https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/zbornik/GZ_2601_005-062.pdf 
•    https://zrsvn-varstvonarave.si/wp-content/uploads/2019/09/Brosura_N2K_II._koncna_verzija_s_3822.pdf 
•   https://www.researchgate.net/publication/322223153_Slovensko_omrezje_Natura_2000_v_stevilkah_Slovenian_Natura_2000_network_in_numbers 
•    https://www.ptice.si/wp-content/uploads/2014/03/brosure_2005_1_razgled_po_alpah.pdf