Navadni mali zvončki in veliki pomladanski zvončki
Preproge belih kimastih cvetov navadnega malega zvončka so že prekrile bregove rek in potokov, gozdnih robov in vlažnih travnikov na Primorskem, v alpskih pokrajinah pa ponekod že opažamo prve velike pomladanske zvončke (kronice). Iz čebulice navadnega malega zvončka, ki shranjuje zalogo hrane, najprej poženeta dva sivozelena lista. Neolistano steblo nosi kimast cvet, ki se odpre zgodaj spomladi. Zunanji cvetni listi so bele barve, notranji, ki so krajši, pa imajo na koncu zeleno liso v obliki obrnjene črke v.
Navadni mali zvonček je v Sloveniji zavarovana rastlina (Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, priloga V Direktive o habitatih) in je na seznamu konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi vrstami CITES. To pomeni, da je prepovedano izkopavanje rastlin in nabiranje semen.
Ali lahko naberem šopek zvončkov?
Da bo navadni mali zvonček tudi v prihodnje oznanjal prihod pomladi in vzbujal upanje, se na sprehod odpravimo s fotoaparatom in odnesimo le fotografijo zvončka. Ta nas bo spominjala na sprehod mnogo dlje kot šopek, ki bi ga nabrali in bi v nekaj dneh v stanovanju ovenel. Prav tako pa je navadni mali zvonček strupen za človeka. Čeprav je dovoljeno nabrati šopek zvončkov, bomo z njegovim ohranjanjem v naravi tudi sebi prihranili najmanj glavobol.
Sporočite nahajališče na sporocivrsto.si
Prijavite se v aplikacijo Sporoči vrsto www.sporocivrsto.si, vnesite podatek o lokaciji rastišča navadnega malega zvončka, priložite fotografijo in pomagali nam boste spoznati razširjenost vrste v Slovenij, kar bo pomembno prispevalo k njenemu ohranjanju.
Navadni mali zvonček (Foto: Zavod Štirna)
Vloga digitalnih orodij za razvoj ljubiteljske znanosti
Z ljubiteljsko znanostjo se prvič srečamo že v osnovni šoli pri urah narave in biologije, ko s pomočjo strokovnjakov in učiteljev spoznavamo okolico. Danes številne nevladne organizacije izvajajo tovrstne akcije tudi za lokalne prebivalce in s tem spodbujajo k boljšemu poznavanju narave in okolja v katerem živimo.
“Udeleženci ljubiteljske znanosti zagotavljajo podatke in vire za znanstvenike, odpirajo nova vprašanja in soustvarjajo novo raziskovalno kulturo,” pravi Zelena knjiga o ljubiteljski znanosti. Izpostavlja tudi pomen učenja uporabe novih orodij, pri kateri imajo digitalna orodja zelo veliko vrednost. Predvsem so tu pametnimi telefoni, ki jih imamo praktično ves čas pri sebi. Z njimi enostavno beležimo in delimo številne koristne podatke (fotografije, video posnetke, geolokacije itd.) za znanstvenike. V Sloveniji vrsta projektov vključuje ljubiteljsko znanost. Med drugim v letošnjem letu v projektu LIFE NarcIS začenjajo z izvajanjem akcije ljubiteljske znanosti, s katero bodo spodbujali sodelovanje pri zbiranju podatkov o naravovarstveno pomembnih vrstah.
Več o ljubiteljski znanosti preberite tukaj.