Skip to main content

Nadzorni obisk po dveh letih spet na terenu

V LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) smo ta teden gostili nadzorni obisk, ki je po dveh letih spletnih srečanj spet potekal tudi na terenu. Prvi dan smo preživeli z ogledom terenskih aktivnosti na pilotnem območju Štajerska, naslednji dan pa je 15 partnerjev predstavilo dosedanje rezultate in mejnike, ki jih izvaja pet različnih sektorjev za Naturo 2000 v Sloveniji. V uvodu drugega dne je predstavnike Evropske komisije in nadzornega organa ter partnerje projekta pozdravila tudi mag. Tanja Bolte, v.d. generalnega direktorja Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor.

Torkov terenski dan so sodelavci projekta LIFE-IP NATURA.SI svetovalki projekta pri Evropski izvajalski agenciji za podnebje, infrastrukturo in okolje Ani Klenovšek in predstavniku nadzornega organa NEEMO Nikolaju Pečenku predstavili terenske aktivnosti na pilotnem območju Štajerska. Ogledali so si štiri lokacije, na katerih potekajo projektne aktivnosti. Območje Natura 2000 Volčeke sta predstavila Eva Langerholc in Primož Glogovčan iz Zavoda RS za varstvo narave. Na tem območju te dni poteka redni letni monitoring metuljev, ki ga izvaja Center za kartografijo favne in flore. Barbara Zakšek, CKFF, je predstavila dve ključni vrsti metuljev na tem območju - strašničinega in temnega mravljiščarja. Jelka Brdnik s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj je povzela potek javnega poziva za travišča Štajerske, v katerega se lahko vključijo kmetje za ohranjanje vrst metuljev in habitatnega tipa. Na tem delu terena so se sodelavcem projekta LIFE-IP NATURA.SI pridružili tudi predstavniki kmetije Novačan, ki so se že vključili v javni poziv projekta.

Naslednja lokacija terenskega ogleda je bilo območje Nature 2000 Dravinjska dolina. Mojca Horvat in Ditka Čakš Copot z Direkcije RS za vode sta predstavili potek 3-letne akcije odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst rastlin, ki se je pričela v letu 2021. S štirimi različnimi metodami preizkušajo, katera prinaša najboljše učinke v čim krajšem času. Nekatere metode so koncesionarji že prenesli tudi v prakso na drugih območjih upravljanja voda. V nadaljevanju so si udeleženci ogledali tudi lokacijo, kjer bo potekala rekonstrukcija pragu in betonskega dna pritoka Dravinje v Lušečki vasi. Ta je pomembna za izboljšanje habitata za vodne organizme, še posebej za navadnega škržka. Slednji v procesu razmnoževanja potrebuje ribe, ki prenašajo njegove ličinke. Ker je populacija škržka na območju Nature 2000 Dravinja s pritoki v dobrem stanju, je prehodnost rib v njenih pritokih ključna za ohranjanje in obnovitev populacije te sladkovodne školjke tudi na območju Nature 2000 Ličenca pri Poljčanah.

Terenski dan so zaključili na gozdnem območju 2000 Ličenca pri Poljčanah. Valerija Babij, Zavod za gozdove Slovenije, in Lado Kutnar, Gozdarski inštitut Slovenije, sta predstavila potek monitoringa gozdnega habitatnega tipa črnojelševje, ki je tudi del testiranja za nacionalno monitoring shemo, in način vzpostavljanja ekocelic. Matjaž Bedjanič z Nacionalnega inštituta za biologijo je kot ključno vrsto območja predstavil hrošča močvirski krešič, njegovo biologijo in pomen ohranjanja te vrste v gozdnih območjih.

Drugi dan nadzornega obiska pa je vseh 15 partnerjev predstavilo vse projektne akcije z rezultati, udeležencem pa se je prek spletnega prenosa pridružila tudi druga predstavnica nadzornega organa NEEMO Chiara Spotorno. Maja Cipot, vodja projekta LIFE-IP NATURA.SI na Ministrstvu za okolje in prostor, je ob zaključku dvodnevnega nadzornega obiska povedala: “Redno vsebinsko in finančno poročanje skozi vse leto običajno povzamemo na letnem nadzornem obisku. Po dveh letih spletnih nadzornih obiskov, smo res veseli, da smo lahko pokazali rezultate in dosežke na terenu.” Cipotova je dodala, da je bilo tokrat za terenski dan izbrano eno od treh pilotnih območij projekta, kjer potekajo aktivnosti za travišča, vode in gozdove. “Glede na obsežnost nalog v projektu, ki jih izvaja več kot 200 sodelavcev v 15 partnerskih organizacijah, smo dobro uigrana ekipa. Zagotovo nas čaka še vrsta zahtevnih nalog, vendar s konstruktivnim sodelovanjem premagujemo tudi najbolj zahtevne izzive, ki jih ni malo. Nimamo večjih zamud pri projektnih aktivnostih in tudi ko do teh pride zaradi različnih dejavnikov, jih s skupnimi močmi rešujemo in ustvarjamo boljše pogoje za varstvo narave na temeljih Nature 2000 v Sloveniji,” je zaključila Cipotova.

Predstavitev projektnih akcij z rezultati si lahko ogledate na tej povezavi.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava