Novo poročilo o ogroženosti prostoživečih ptic v Evropi

Celotno poročilo je na voljo na tej povezavi.

Na celotnem ozemlju Evrope, ki predstavlja 7 % vsega kopnega na svetu, najdemo 5 % vseh vrst ptic. Petina teh vrst je endemičnih za Evropo. Ptice tako predstavljajo pomemben del evropske biotske raznovrstnosti in so zaradi njihovih vlog v različnih ekosistemih odličen kazalnik stanja ohranjenosti naravnega okolja.

Monitoring vrst je nepogrešljivo orodje za razumevanje dejavnikov upadanja biotske raznovrstnosti. Podatki raznih monitoringov in popisov so osnova tudi Evropskega rdečega seznama ogroženih ptic, ki ga od leta 1994 pripravlja BirdLife International, največje mednarodno partnerstvo na področju ohranjanja narave. Letošnji pregled tveganja izumrtja vseh prostoživečih vrst ptic v Evropi je že četrti po vrsti, predhodni pregledi so bili izdani leta 1994, 2004 in 2015. Evropski rdeči seznam ogroženih ptic sledi kategorijam in kriterijem rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN). Njegovi rezultati temeljijo na podatkih tisočih strokovnjakov in prostovoljcev iz 54 držav in teritorijev iz vse Evrope; od Grenlandije, Islandije do otočja Svalbard na severu do Kanarskih otokov, Malte in Cipra na jugu ter od Azorov na zahodu do Kavkaza in Uralskega gorovja na vzhodu. Med uporabljenimi viri so še znanstveni članki in članki v pregledu, nacionalni atlasi in rdeči seznam Svetovne zveze za varstvo narave. V najnovejšem pregledu so zbrani podatki za obdobje 1980-2018.

V Evropi grozi izumrtje 1 od 5 vrst ptic 

Rezultati Evropskega rdečega seznama ogroženih ptic 2021 kažejo, da je od vseh 544 vrst prostoživečih ptic v Evropi ogroženih 71 vrst (13 %). Najbolj ogrožene vrste ptic prebivajo v morskih življenjskih okoljih, na kmetijskih površinah, traviščih in mokriščih. Sledijo gozdne vrste, od katerih je v upadu četrtina. 

Prikaz deležev vrst ptic v Evropi glede na status po rdečem seznamu IUCN. Med ogrožene vrste uvrščamo vrste s statusom kritično ogrožene, ogrožene in ranljve vrste.
(Vir: Evropski rdeči seznam ogroženih ptic)

V zadnjih nekaj desetletjih je v Evropi upadla populacija vsake tretje vrste ptice. Med najbolj ogroženimi skupinami z najhitrejšim upadom populacij so morske ptice, pobrežniki, race plovke in ujede. Relativno visok delež trendov upadanja populacij je opaziti pri pticah selivkah. Tako je med vrstami ptic, ki se selijo do podsaharske Afrike, kar 33 % takih, katerih populacije so v upadu.

Glavni dejavniki za upad populacij ptic v evropskih življenjskih okoljih so:
·    sprememba rabe tal,
·    intezifikacija kmetijskih praks,
·    razvoj infrastrukture,
·    prekomerna raba morskih naravnih virov,
·    onesnaževanje celinskih voda in
·    netrajnostne prakse pri gospodarjenju z gozdovi.

Spremembe statusa pri vrstah ptic, ki jih z Naturo 2000 varujemo v Sloveniji 

Na seznamu 12 vrst ptic z znatno spremembo statusa na rdečem seznamu je tudi šest takšnih, ki jih z Naturo 2000 varujemo tudi v Sloveniji: vodomec, veliki škurh, kozica, rdečenogi martinec, prepelica in rjavovrati ponirek. Medtem ko se je stanje populacij vodomca in velikega škurha v primerjavi z letom 2015 izboljšalo, je pri ostalih štirih vrstah še vedno prisoten trend upadanja populacij. Kozica, rdečenogi martinec in rjavovrati ponirek so uvrščeni med ranljive vrste (ang. Vulnerable), prepelica pa med skoraj ogrožene vrste (ang. Near Threatened). Pri slednji je 25 % upad populacije posledica upada v dveh državah z osrednjega območja razširjenosti – v Španiji in Rusiji, ter zaradi intenzifikacije kmetijske rabe na primernih traviščih. Izguba primernega življenjskega prostora (mokrotnih travnikov) je razlog upada tudi pri kozici in rdečenogem martincu.