Skoči do osrednje vsebine

Obnova mokrišč je dražja od njihovega ohranjanja

Letošnji svetovni dan mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo 2. februarja, poteka pod sloganom Čas je za obnovo mokrišč. V Sloveniji mokrišča predstavljajo 5 odstotkov površine ozemlja, med njimi pa so tri območja Nature 2000, ki so uvrščena tudi na Ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč: Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom. Pomemben del obnove mokrišč v Sloveniji poteka s projekti za območja Nature 2000.

Mokrišča so naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Več kot 40 odstotkov rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih in tako predstavljajo pravo zibelko biotske raznovrstnosti. Mokrišča so naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo in zmanjšujejo možnosti poplav v času večjih količin padavin in visokih vodostajev. Na ta način tudi pozitivno prispevajo k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe.

Dobre prakse obnove mokrišč v Sloveniji s projekti Nature 2000

V Sloveniji mokrišča v velikem delu obnavljamo s projekti za območja Natura 2000, ki so sofinancirani iz državnega proračuna in iz različnih evropskih finančnih mehanizmov, kot so program LIFE, Evropski sklad za regionalni razvoj in Norveški finančni mehanizem. Ohranjanje in varstvo mokrišč v naravnem stanju, ki poteka v okviru javne službe organizacij varstva narave in lokalnih skupnosti, je bistveno cenejše kot njihova obnova. Slednja najpogosteje vključuje:

-    izboljšanje hidroloških razmer: izboljšanje rečne dinamike in pretočnosti, ustrezno čiščenje vodnih jarkov;

-    odstranjevanje zaraščanja ter odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali;

-    prilagojeno kmetijsko prakso na mokrotnih travnikih: časovna omejitev košnje, prepoved uporabe gnojenja;

-    povrnitev vodnih teles v naravno stanje zaradi zasipavanja ali drugega omejevanja vodnega toka; 

-    vzpostavitev novih vodnih teles, kot so mlake, luže in mreže mlak.

V zadnjih letih so v Sloveniji potekali in še potekajo naslednji projekti, ki so primarno namenjeni obnovi mokrišč na območjih Nature 2000:

-    LIFE Stržen je projekt, ki vključuje renaturacijo struge potoka Stržena na Cerkniškem jezeru. V 50. letih prejšnjega stoletja so potok načrtno izsuševali. S povrnitvijo v primarno stanje potok teče v okljukih in vrača vodno dinamiko presihajočemu jezeru. Projekt je tudi prejemnik slovenske nagrade Natura 2000 za varstvo vrst in habitatnih tipov Nature 2000 v Sloveniji.

-    V projektu LIFE AMPHICON - Ohranjanje dvoživk in njihovih habitatov izboljšujejo povezanost vodnih in kopenskih življenjskih okolij za dvoživke. Do leta 2023 bodo v Sloveniji vzpostavili 130 novih mlak in večjih luž na štirih območjih Nature 2000: 50 na Ljubljanskem barju, 40 na Radenskem polju, 30 na Bohorju in 10 v Jovsih.

-    V projektu WETMAN - Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji so obnovili šest mokrišč: Pohorska barja, Zelenci, Mura-Petišovci, Planik, Vrhe in Gornji kal.

-    Mala Barja - Marja je projekt, v katerem so obnavljali mokrišča na 10 območjih Nature 2000 na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. Z odkupi zemljišč in vzpostavitvijo skrbništva ter pogodbenega varstva so omogočili ustrezno upravljanje. Za obnovo mokrišč so odstranjevali zarast in invazivne tujerodne vrste ter uvajali primerne kmetijske prakse. Za obiskovalce so vzpostavili Info center Mišja dolina Natura 2000.

-    V projektu Ljuba - Ljudje za barje so na enem največjih mokrišč v Sloveniji, na Ljubljanskem barju, obnovili mokrotno dolino v naravnem rezervatu in v sodelovanju s kmetijskimi organizacijami spodbujali vključevanje kmetov v naravovarstvene ukrepe Skupne kmetijske politike. 

-    V projektu PoLjuba, ki je prav tako potekal na Ljubljanskem barju, so se osredotočili na izboljšavo kmetijskih praks (časovno omejena košnja, prepoved gnojenja, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin) za ohranjanje evropsko pomembnih živalskih vrst, odkupili so pomembna zemljišča in vzpostavili pogodbeno varstvo na skupno 133 hektarih površine. Med terenskimi akcijami je izstopal izlov invazivne tujerodne vrste želv.

Hvala za vaš odziv

Če želite na vaš odziv prejeti odgovor odgovorne institucije, lahko zaprosite za odgovor.

Pomagajte nam izboljšati spletišče
Ste našli informacije, ki ste jih iskali?
DA NE