Obnova naravne dinamike vodotokov in prehodnosti za vodne organizme na Štajerskem

Revitalizacijski ukrepi prispevajo k ohranjanju oziroma obnovi naravne dinamike vodotokov in prehodnosti za vodne organizme. Vključujejo tudi odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin, revitalizacijo brežin in vzpostavitev obrežne zarasti. Prednostno so ukrepi namenjeni ohranjanju stanja ohranjenosti ciljnih vrst Nature 2000, kot so vodomec, platnica, donavski potočni piškur, kačji potočnik, navadni škržek, in njihovih habitatov. Ukrepi bodo prispevali tudi k doseganju dobrega stanja voda in neposlabševanju stanja z vidika poplav. Ukrepe za posamezne vrste so oblikovali partnerji projekta LIFE-IP NATURA.SI, tudi strokovnjaki za posamezne vrste.  

O poteku izvajanja ukrepov so na DRSV pojasnili: »Veseli nas, da po večletnem trudu priprave in načrtovanja revitalizacijskih ukrepov prehajamo v fazo izvedbe na terenu, kjer smo predvsem v letu 2024 naredili velik korak naprej in uspešno izvedli nekatere od načrtovanih ukrepov. Motivirani z dosedanjimi rezultati bomo z deli nadaljevali v prihajajočih letih.«

V prvi fazi so na DRSV v projektu izvajali postopke, potrebne za začetek izvajanja ukrepov, ki vključujejo pridobitev zemljišč v zasebni lasti. Za potrebe izvedbe ukrepov so odkupili 4,94 ha zemljišč, nato so pripravili projektno dokumentacijo ter pridobili potrebna soglasja in dovoljenja za izvedbo ukrepov. Tako kot pri pripravi ukrepov so tudi pri pripravi projektne dokumentacije sodelovali projektni sodelavci Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS), Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), Centra za kartografijo favne in flore (CKFF) ter Ministrstva za naravne vire in prostor.  

Ukrepi na pilotnem območju Štajerska na štirih območjih Nature 2000

Med prvimi izvedenimi revitalizacijskimi ukrepi je bila rekonstrukcija pragu in betonskega dna na vodotoku Ličenca na območju Nature 2000 Ličenca pri Poljčanah. Ukrep je bil namenjen vzpostavitvi prehodnosti za ribe, kar pripomore k izboljšanju populacije navadnega škržka. Glavnino del so izvedli že novembra 2023, v marcu 2024 so celoten ukrep zaključili z zasaditvijo obrežne vegetacije.

Največ revitalizacijskih ukrepov (8) je umeščenih na reko Dravinjo znotraj dveh območij Nature 2000, Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki. S projektnimi aktivnostmi na Dravinji so na DRSV začeli leta 2021 z odstranjevanjem japonskega dresnika in drugih invazivk. Metode odstranjevanja japonskega dresnika na pilotnem območju Štajerska so testirali vse do konca leta 2024. Z odkupom zemljišč v letih 2022 in 2023 na območju treh ukrepov so zagotovili prostor za razvoj naravne dinamike Dravinje. Z izvajanjem preostalih naravovarstvenih ukrepov na Dravinji so na DRSV začeli v letu 2023. Za izboljšanje prehodnosti za vodne organizme (primarno ciljnih vrst rib Nature 2000) so znižali obstoječi prag in izvedli navezavo hrapave drče – ribje steze. Februarja 2024 so obnovili mrtvico Podboč v Poljčanah. S čiščenjem in poglobitvijo mrtvice so območju omogočili stalno omočenost, zasadili so tudi avtohtone drevesne vrste. Na ta način so izboljšali habitat za vodomca.

Vodotok Ložnica pred, med in po izvedenih delih (Foto: Ditka Čakš Copot, DRSV)

Na Dravinji sta v teku še zadnja, največja ukrepa, ki ju bodo predvidoma zaključili v letu 2025. Ukrepa obsegata vzpostavitev prehodnosti pragov Globoko in Makole za vodne organizme ter pridobitev prostora za naravno rečno dinamiko z izvedbo pasivnega obrežnega zavarovanja v zaledju. Ukrepa sta namenjena kar štirim različnim vrstam, in sicer vrstam ptic (vodomec), kačjih pastirjev (kačji potočnik) in rib (donavski potočni piškur in platnica).

Jeseni 2024 so na DRSV izvedli še dva ukrepa na območju Nature 2000 Volčeke. Revitalizirali so vodotok Dobje, kjer so na krajšem odseku odstranili obrežno zavarovanje, vgradili lesene odbijače in s tem vzpostavili pogoje za naravno dinamiko v strugi potoka. Večji ukrep so izvedli na vodotoku Vzhodna Ložnica, kjer so obnovili 300 metrov stare struge Vzhodne Ložnice. Ukrep, namenjen donavskemu potočnemu piškurju, je zajemal izkop stare struge, izvedbo vtoka iz regulirane struge ter vtok nazaj v regulirano strugo. V izkopano strugo so vgradili lesene odbijače. Z izvedbo povezave regulirane in obnovljene struge so zagotovili prehodnost za vodne organizme. Na Volčekah so sodelovali tudi strokovnjaki za vrste iz CKFF in ZZRS, ki so pri ukrepu na potoku Dobje izvedli izlov rib in premik školjk navadnega škržka. Na Vzhodni Ložnici so sodelavci ZZRS ribe izlovili ob vzpostavitvi pretoka v novi strugi in ob tem povedali: »Intervencijski odlov rib pred začetkom gradbenih del smo na obeh območjih izvedli zaradi varovanja prisotnih domorodnih vrst rib in rakov. Skupaj smo ujeli več kot 1400 rib, ki so pripadale 19 vrstam. Med njimi je bila na Dobju prisotna tudi tarčna vrsta donavski potočni piškur. Rešili smo tudi nekaj osebkov raka koščaka, med katerimi je bila celo samica z jajčeci. Invazivne tujerodne vrste smo odstranili, domorodne vrste pa izpustili gorvodno od območja gradbenih del. Po končanih gradbenih delih se bodo ribe same premaknile v nov in izboljšan življenjski prostor.«