Smrdokavra je prepoznavna vrsta ptice s perjanico na vrhu glave, dolgim tankim kljunom in barvitim perjem. Zelo značilen je njen napev »up-up-up«, ki ga izvaja v krošnjah travniških sadovnjakov ali gozdnega roba. Veliko ljudi jo opazi iz avta ob jutranjih vožnjah na delo, saj se v tem času v iskanju hrane rada zadržuje na robu makadamskih poti. Ime je dobila po smrdečem izločku trtične žleze, ki ga v primeru nevarnosti pršijo mladiči. Smrdokavra rabi staro drevo z malo večjim duplom ter ogolela tla, kjer išče večje žuželke, njihove ličinke in deževnike.
Smrdokavra (foto: Dušan Klenovšek)
V nočnem času se oglaša veliki skovik, ki je tudi prebivalec travniških sadovnjakov in prav tako gnezdi v večjih duplih. Veliki skovik se oglaša z značilnim »čuuuk«. V nočnem času lovi predvsem velike žuželke (na primer kobilice, škržate), zato se v zimskem času seli, tudi 10.000 km daleč v podsaharsko Afriko. Je naša edina vrsta sove, ki se seli.
Veliki skovik (foto: Dušan Klenovšek)