Po 12 letih ponovno zacvetel Julianin komenski svišč

Leta 2008 je v Alpskem botaničnem vrtu Juliana zrasla in zacvetela nenavadna velika rastlina, ki je ni nihče posadil. Izkazalo se je, da je to Julianino presenečenje komenski svišč (Gentiana x laengstiin subsp. komnensis) - naravni križanec med bratinskim košutnikom (Gentiana lutea subsp. symphyandra) in panonskim sviščem (Gentiana pannonica), ki ga je leta 1957 na Komni odkril slovenski botanik in akademik Ernest Mayer. Presenečenje je bilo še toliko večje, ker je od obeh starševskih vrst v Juliani v tistem obdobju cvetel le bratinski košutnik. Vrtnarji so nekajkrat neuspešno posadili cvetoče primerke panonskega svišča, ki pa naslednja leta niso zacveteli. Prav tako naslednjih 11 let ni zacvetel komenski svišč. Do letos, ko je nepričakovano pognal visoko steblo, obdano s cvetnimi popki, in je sredi julija končno odprl prve cvetove.

Rastlinski križanci

Križanec je potomec staršev, ki pripadata različnim vrstam. Pri komenskem svišču je kombinacija lastnosti obeh starševskih vrst najbolj očitna pri barvi cveta. Bratinski košutnik ima rumene venčne liste z rdečimi pikami. Vijolično rdeči venčni listi panonskega svišča so črno rdeče pikasti. Pri križancu, komenskem svišču, je barva venčnih listov kombinacija starševskih vrst: na zunanji strani so bordo rdeče barve, na notranji pa venčni listi s temnimi pikami proti dnu cveta prehajajo v rumeno barvo. Na Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ki upravlja Juliano, so izkoristili ta redek dogodek, da so podrobneje preučili še druge lastnosti križanca.

Zanimiv primer križanja dveh rastlinskih vrst najdemo tudi med vrstami Natura 2000. Kjer skupaj uspevata avrikelj ali lepi jeglič (Primula auricula) in kranjski jeglič (Primula carniolica), lahko včasih zasledimo idrijski jeglič (Primula x venusta). Igra genetike pripelje do najrazličnejših oblik idrijskega jegliča; pri nekaterih prevladujejo v cvetovih avrikljeve poteze (bledo rumeni cvetovi), pri drugih rožnata barva kranjskega jegliča ali kombinacija obeh. Listi so moknati kot pri avriklju.

O Juliani

Leta 1926 je tržaški posestnik Albert Bois de Chesne ustanovil Alpski botanični vrt Juliana. Pri ureditvi vrta mu je pomagal gorniški in botanični zanesenjak Julius Kugy. Po drugi svetovni vojni so skrb za vrt prevzeli slovenski botaniki pod strokovnim vodstvom dr. Angele Piskernik. Leta1949 je začel vrt redno vzdrževati Prirodoslovni muzej Slovenije, ki ga je dokončno prevzel leta 1962. Od leta 1951 je vrt Juliana zavarovan kot naravni spomenik Trenta – Alpinum Juliana.

Nahaja se v Trenti na pobočju Kukle na nadmorski višini približno 800 metrov, le nekaj deset metrov nad reko Soče. Na 2.572 kvadratnih metrov uspeva približno 700 različnih vrst rastlin, od tega okoli 70 zavarovanih vrst. Med njimi najdemo tudi 10 vrst Natura 2000. Poleg že omenjenega kranjskega jegliča še navadno obročnico, Scopolijev repnjak, Zoisovo zvončico (simbol vrta Juliana), lepi čeveljc, alpsko možino, primorsko koščenico, močvirski meček, rebrinčevolistno hladnikijo in rumeni sleč. Od ostalih alpskih botaničnih vrtov v Evropi se razlikuje po pestri mešanici alpskih in kraških rastlin.

Odprt je med 1. majem in 30. septembrom. Obiščete ga lahko vsak dan med 8.30 in 18.30, redno izvajajo tudi javno vodenje po vrtu (več informacij na http://www.pms-lj.si/juliana/si/).

Prispevek je pripravljen na podlagi Facebook objav dr. Barbare Vilhar z dne 14.7.2020 in 20.7.2020.