Ponovna razširitev vidre prinaša nove izzive pri ohranjanju vodnih ekosistemov

Zaradi izboljšanja kakovosti voda, ohranjenih obrežnih habitatov in dolgoletnih naravovarstvenih ukrepov je danes prisotna na več kot 70 odstotkih ozemlja Slovenije. Njena razširjenost pa se še naprej povečuje. Vidra je strogo zavarovana vrsta in pomemben pokazatelj dobro ohranjenih sladkovodnih ekosistemov.

Vendar uspešno varstvo vrste prinaša tudi nove izzive pri upravljanju vodnih ekosistemov. Ribje populacije v slovenskih rekah in potokih so že pod vplivom številnih dejavnikov, kot so regulacije vodotokov, izguba habitatov, podnebne spremembe, invazivne tujerodne vrste in bolezni. Med dejavnike, ki vplivajo na njihovo stanje, sodi tudi plenilski pritisk ribojedih vrst, med katerimi ima vidra pomembno vlogo.

Ker je vidra oportunistični plenilec, je njena prehrana odvisna predvsem od razpoložljivosti plena in značilnosti vodnega okolja. V večini sladkovodnih habitatov predstavljajo ribe glavni del njene prehrane. Zato je lahko njen vpliv izrazitejši na območjih z majhnimi ali že oslabljenimi ribjimi populacijami, zlasti v manjših vodotokih in na območjih z ogroženimi vrstami rib.

Strokovnjaki poudarjajo, da vpliva vidre ni mogoče obravnavati ločeno od drugih pritiskov na vodne ekosisteme. Učinkovito upravljanje zahteva celovit pristop, ki temelji na rednem monitoringu, kakovostnih podatkih ter dobrem poznavanju stanja habitatov in populacij vrst. Prav spremljanje stanja omogoča načrtovanje ukrepov, s katerimi je mogoče hkrati zagotavljati ugodno stanje habitatov, ohranjati biotsko raznovrstnost ter varovati tako zavarovane vrste kot tudi ogrožene avtohtone ribje populacije.

Dolgoročno ohranjanje zdravih vodotokov je mogoče le z usklajevanjem varstva zavarovanih vrst, ohranjanja biotske raznovrstnosti in trajnostnega upravljanja avtohtonih ribjih populacij.

Vidra (Lutra lutra), Foto: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI