Postavljena še zadnja informativna tabla za Naturo 2000 pod Kamniškim vrhom

Informativne table obiskovalce usmerjajo k odgovornemu obiskovanju planin, predvsem k uporabi označenih poti in izogibanju hoji po pašnikih. S tem pripomorejo k zmanjševanju nastajanja novih stez, erozijo tal in izgubo pašnih površin, ki imajo pomembno vlogo tako za kmetijstvo kot za ohranjanje narave.

Informativna tabla (Foto: Maja Cipot)

Močvirski meček – redka rastlina in vrsta Nature 2000

Gorski pašniki na območju pod kamniškim vrhom predstavljajo pomembno območje za ohranjanje številnih rastlinskih vrst, še posebej močvirskega mečka, ki mu v pilotnem območju Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci namenjajo še posebno pozornost.

Močvirski meček je redka rastlina in vrsta Nature 2000, v Sloveniji jo najdemo le na območju Alp v sredogorju ter v posameznih populacijah na Krasu in v Beli krajini. Taksonomsko spada v kritično skupino vrst, saj ga je težko razlikovati od sorodne vrste – ilirskega mečka. Ob vzpostavitvi omrežja Natura 2000 leta 2004 v Sloveniji razširjenost obeh vrst še ni bila povsem jasno določena. Zato so v naslednjih letih močvirski meček kot kvalifikacijsko vrsto pripisali tudi nekaterim območjem, kjer v resnici uspeva le ilirski meček. Ta ima namreč glavnino svojih populacij v dinarskem območju Slovenije.

Močvirski meček (Foto: Nejc Jogan)

Mečki imajo v Evropi in Sredozemlju okrog 20 vrst, štiri od njih pa smo do sedaj zabeležili tudi v Sloveniji. Močvirski meček ima posebne zahteve glede rastišč, a kljub njegovemu slovenskemu poimenovanju te niso povezane z močvirji ali vodnimi okolji. Uspeva na pobočjih sredogorja, kjer se sneg zadržuje dlje časa in imajo tla povirni značaj. Hkrati potrebuje dobro osončena travišča, saj mu ustrezajo svetla in sončna rastišča.

Močvirski meček ogrožata predvsem opuščanje tradicionalne rabe travišč in intenziviranje kmetijske rabe. Na strmih pobočjih je največja grožnja opustitev košnje in paše, zaradi česar se travišča postopoma zaraščajo, medtem ko so na lažje dostopnih območjih problem predvsem spremembe v načinu obdelave zemljišč. Čeprav se nekatere populacije po ukinitvi košnje navidezno ohranjajo, jih dolgoročno ogroža počasno zaraščanje življenjskega prostora.

Gorsko travišče v Kamniško-Savinjskih Alpah (Foto: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI)

Z ozaveščanjem obiskovalcev z informativnimi tablami o območju Natura 2000 ter rednim spremljanjem rastišča želijo sodelavci LIFE, integriranega projekta prispevati k dolgoročni ohranitvi te redke rastlinske vrste. K ohranjanju močvirskega mečka namreč lahko pomembno prispevajo tudi obiskovalci z odgovornim obiskovanjem njenega življenjskega prostora.