Skoči do osrednje vsebine

Predstavitev prvega krtačnega stroja na Cerkniškem jezeru

Prva krtačna stroja v Sloveniji sta bila izdelana za potrebe projekta LIFE FOR SEEDS, razvila pa ju je Fakulteta za strojništvo. Eden od strojev je na Kmetijskem inštitutu Slovenije, drugi pa v Notranjskem regijskem parku, kjer so konec avgusta izvedli prvo predstavitev. Delovanje prvega krtačnega stroja v Sloveniji so si na Cerkniškem jezeru ogledali zaposleni v Notranjskem regijskem parku, sodelavci projekta, kmetje, domačini in drugi obiskovalci.

Ob predstavitvi je Rudi Kraševec, botanik, zaposlen v Notranjskem regijskem parku, izpostavil, da je ta stroj izjemnega pomena za nabiranje semenskega materiala vrstno bogatih travnikov in ustvarjanje semenske banke. O izzivih razvijanja krtačnega stroja so spregovorili ustvarjalci doc. dr. Janez Benedičič, asist. dr. Ivan Demšar in doc. dr. Nikola Vukašinović iz Laboratorija za konstruiranje LECAD s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. 

V projektu semena nabirajo na dva načina. Z ročnim nabiranjem izberejo samo semena točno določenih vrst rastlin. Z drugim načinom - s pomočjo krtačnega stroja - pa nabirajo različne semenske mešanice. S tem hitreje zberejo raznolik semenski material, ki ga nato posejejo na površine, na katerih obnavljajo travnike. Semena bodo na izbranih travnikih želi večkrat v sezoni, tako bodo nabrali semena vseh vrst, ki so značilna za določen življenjski prostor. V letošnjem letu so nabrali semena že več kot 300 različnih travniških vrst rastlin.

Shranjevanje semen točno določenih vrst je pomembno na državni ravni, saj s tem ustvarjajo bazo avtohtonih vrst, ki so se pri nas ohranile skozi stoletja. To je pomembno za različne raziskave, koristno pa je ob primerih vzpostavljanja novih travnikov, tako da lahko uporabimo pester nabor semenskega materiala. Semenski banki bosta na Kmetijskem inštitutu Slovenije in v Naravnem rezervatu Ormoške lagune.

Travniki na Cerkniškem jezeru so zelo pomembni za ohranjanje nekaterih rastlinskih vrst, posebno tistih, ki so vezane na mokrišča. Nekatere vrste v Sloveniji rastejo samo na tem presihajočem jezeru, na primer bleščeči mleček, nekatere pa imajo tukaj svoje največje populacije, denimo dišeči luk. Spet za druge vrste, ki pa se pojavljajo sicer tudi drugod, pa je pomembno, da se jih shrani v semensko banko zato, da je zagotovljen genetsko pester material iz vse Slovenije. Tako ga lahko uporabimo pri obnavljanju degradiranih površin v travnike.  

Hvala za vaš odziv

Če želite na vaš odziv prejeti odgovor odgovorne institucije, lahko zaprosite za odgovor.

Pomagajte nam izboljšati spletišče
Ste našli informacije, ki ste jih iskali?
DA NE