Prizadevanja za ohranitev kukavičevk Bele krajine med zmagovalci slovenske nagrade Natura 2000
Na letošnjo slovensko nagrado Natura 2000, ki izpostavlja primere dobrih praks varstva narave z dolgoročnimi učinki, so v šestih kategorijah prejeli 18 prijav. V začetku oktobra so razglasili finaliste, ki jih je izbrala devetčlanska strokovna žirija. Prijave so izkazovale zelo jasne cilje varstva narave in njihovo doseganje na terenu, zato je devetčlanska strokovna žirija imela izjemno zahtevno nalogo. Slovenska nagrada Natura 2000 je oblikovana po vzoru evropske nagrade Natura 2000. Poteka pa v LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000.
Mag. Jernej Kavšek, pobudnik in glavni organizator akcije ljubiteljske znanosti beleženja kukavičevk v Beli krajini: »Zelo sem vesel te nagrade, saj je to doslej najvišja potrditev, da je način raziskovanja kukavičevk, ki sem ga skozi leta uporabljal v Beli krajini, pravi. Moj cilj nikoli ni bil odkrivanje tako imenovanih trofej, temveč pridobivanje čim več podatkov o tej rastlinski družini, ki je pomemben kazalnik ohranjenosti narave. Zavedal sem se, da bom z več očmi odkril še več rastišč, zato sem že pred dvajsetimi leti začel urejati spletno stran Orhideje Bele krajine, malo kasneje pa tudi Facebook stran z enakim imenom. Vzporedno s tem sem izvajal predavanja skoraj povsod – od farovža do alternativnega rock kluba – ter pisal članke za lokalne in nacionalne tiskane medije. Vedno pa sem se držal načela pozitivnosti.
Rezultat tega je danes zelo velika lokalna skupina znancev, ki me vsako pomlad zasuje z novimi najdišči. Če so mi v preteklosti večinoma sporočali o rastiščih najpogostejših vrst v Beli krajini, danes dobivam informacije o pravih zakladih, kot so jadranska smrdljiva kukavica, metuljasta kukavica, škrlatnordeča kukavica, mačja ušesa…
Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj ter njegov študijski krožek vezenja je eden najlepših primerov mojega sodelovanja z lokalnim okoljem. To sodelovanje z veziljami se je postopoma razvilo: od predavanj o kukavičevkah, skupnih raziskovanj rastišč v naravi, nasvetov ob vezenju cvetov kukavičevk do prve publikacije v sodelovanju s KP Kolpa. Vrhunec tega sodelovanja pa sta izid knjige Divje rastoče orhideje Bele krajine v naravi in vezenine, na katerih smo na dokaj inovativen način predstavili vse do takrat odkrite kukavičevke v Beli krajini. S tem smo odprli vrata tudi širše, kjer smo na predavanjih in razstavah vezenin predstavili zlitje ljubiteljskega naravovarstva z vezenjem. Ta nagrada je zagotovo krona našega uspešnega sodelovanja in samo upamo lahko, da z vsako našo aktivnostjo prepričamo koga novega, da je varovanje narave pomembno in hkrati lahko tudi zelo prijetno.«
Zvonka Šterbenc, članica študijskega krožka Orhideje in vezenine z Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj, ki je prevzela nagrado, je ob tem povedala:
“V našem študijskem krožku Orhideje in vezenine se prepletata izobraževanje in kultura. Pri delu nas je vodilo predvsem dejstvo, da je potrebno ljudi osveščati o tem, da lahko le z ohranjanjem čistega okolja ter vzdrževanjem travnikov, ohranimo pestrost orhidej pri nas. Povezale smo naravno in kulturno dediščino ter ročne spretnosti vezilj in izvezle 45 divje rastočih orhidej na različne izdelke. Vse z namenom, da bi čim širša javnost spoznala to bogastvo Bele krajine. Nagrada je priznanje, da smo se prav odločili, ko smo se v okolju povezali in pripomogli k prepoznavnosti divje rastočih orhidej.”
Vsi si želimo, da gre naravi dobro – a k temu lahko prispevamo le s sodelovanjem
Maja Cipot, vodja LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) na Ministrstvu za naravne vire in prostor: »S slovensko nagrado Natura 2000 smo letos omogočili prijave za zadnjih pet let, pri nagradi v letu 2022 pa za zadnjih 18 let. Letos, ko obeležujemo 20 let Nature 2000 v Sloveniji, je zelo dragoceno, da z nagrado lahko izpostavimo primere dobre prakse iz vse Slovenije. Med njimi je zagotovo beleženje rastišč kukavičevk Bele krajine, ki je iz pobude in organizacije mag. Jerneja Kavška ter z vključevanjem mnogih posameznikov in organizacij postala zgodba lokalne skupnosti in regije. Nagrajencem čestitam za izjemno delo in zelo dobro sodelovanje pri prizadevanjih za boljše poznavanje rastišč kukavičevk.«
Slovenska nagrada Natura 2000 v kategoriji ljubiteljska znanost prijavi Kukavičevke Bele krajine
Mag. Jernej Kavšek zbira rastišča kukavičevk v Beli krajini, kar je tesno povezano tudi z območji Nature 2000. Poleg prizadevanj, da bi zabeležil podatke o rastiščih, pa v sodelovanju z mnogimi posamezniki in organizacijami skrbi tudi, da kukavičevke bolje poznajo v Beli krajini in tudi v Sloveniji. V okviru teh prizadevanj že od leta 2017 sodeluje s Študijskim krožkom Orhideje in vezenine, ki deluje v okviru Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj.
Devetčlanska strokovna žirija je pri ocenjevanju prijave Kukavičevke Bele krajine med drugim izpostavila: izvedene aktivnosti so bile zelo učinkovite, saj so cilji doseženi. Pomemben je tudi prispevek k trajnosti s komunikacijskimi aktivnosti (izdaja knjige, spletno komuniciranje, predavanja); predvsem pa s skrbjo za ustrezno evidentiranost prostorskih podatkov o rastiščih. Projekt je izviren v povezovanju terenskega dela popisovanja rastišč in povezovanja z lokalno kulturo prek vezenin.
Kratka predstavitev zmagovalne prijave Kukavičevke Bele krajine
Območja Nature 2000: Kočevsko, Kolpa, Gorjanci - Radoha, Kočevsko, Veliko bukovje, Bela Krajina, Gradac, Stobe - Breg, Dobličica, Marindol, Lahinja, Divji potok, Metlika
Naziv prijavitelja: Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj
Partnerji in sodelujoči: Študijski krožek Orhideje in vezenine (v okviru Zavoda za izobraževanje in kulturo), mag. Jernej Kavšek, Krajinski park Kolpa, Krajinski park Lahinja.
Kratka predstavitev prijave: Jernej Kavšek zbira rastišča kukavičevk v Beli krajini, v kateri se nahaja kar nekaj območij Natura 2000. Vzporedno z beleženjem rastišč pa je Jernej Kavšek vzporedno zelo aktivno ozaveščal lokalno okolje o kukavičevkah in posredno o varovanju narave. Svoje poznavanje kukavičevk je širil na različne načine (objave v lokalnih medijih, predavanja, urejanje spletne strani Orhideje Bele krajine, družbena omrežja). V letu 2017 ga je k sodelovanju povabil Študijski krožek Orhideje in vezenine, ki deluje v okviru Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj. V začetku je bilo sodelovanje osredotočeno na izobraževanje v povezavi z vezenjem cvetov kukavičevk, kasneje pa ideja prerastla v pripravo vezenin vseh v Beli krajini odkritih kukavičevk in v pripravo knjige, kjer bi Jernej Kavšek poleg svojih najdb in fotografij prikazal tudi delo vezilj študijskega krožka.