Ekstenzivna raba travišč v preteklosti je omogočila razvoj vrstno bogatih rastlinskih združb, ki so pomembno domovanje različnih rastlinskih in živalskih vrst. V pilotnem projektu Pokljuka so vzpostavili in preizkusili enega od mehanizmov obnove, in sicer sistem pridelave ohranjevalnih semenskih mešanic. Ohranjevalne mešanice namreč velikokrat vsebujejo rastlinske vrste, ki s svojim globokim in razvejanim koreninskim sistemom omogočajo rast na revnih, skeletnih tleh, na nagnjenih terenih pa preprečujejo erozijo.
Projekt je potekal na območju Športnega centra Pokljuka, kjer so zaradi obsežnih žledolomov in snegolomov, gradnje vlak ter intenzivnih gozdnih in gradbenih del nastala degradirana območja, ki so jih želeli obnoviti na trajen in sonaraven način.
Pri tem so ugotavljali, da so lokalne semenske mešanice za razliko od komercialnih sort travnih vrst bolje prilagojene na posebne talne in podnebne razmere na Pokljuki in da je z njimi možno na degradiranem območju hitreje vzpostaviti trpežno travno rušo, ki je podobna njeni izvorni sestavi. S tem namenom so na travniku ene od sodelujočih kmetij z žetvijo pridobili ohranjevalno semensko mešanico, na ostalih kmetijah pa so preizkusili tudi druge metode pridobivanja semena in ozelenjevanja zemljišč oziroma vzpostavljanja biotsko pestre travne ruše.
V letu 2021 so v projektu izvedli tudi botanični popis in ocenili uspešnost izvedenih ukrepov: na popisnih ploskvah je pokrovnost tal znašala od 35 do 65 odstotkov. Na degradiranih površinah so zabeležili 106 rastlinskih vrst, od tega je bilo 56 vrst, za katere so seme pridobili z žetvijo na vrstno bogatem travniku, in petdeset rastlinskih vrst, ki so izvirale iz bližnjega okolja ali so se že bile v tamkajšnji talni semenski banki.
V pridelavo semenskih mešanic so bile vključene kmetije s površinami v območju parka. Pripravljene mešanice so uporabili pri preizkušanju različnih metod obnove degradiranih območij. Projekt je izvajal Kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju z Javnim zavodom Triglavski narodni park, Centrom Pokljuka d.o.o., Kmetijo Medja Magdalena, Kmetijo Zupanc Jakob, Kmetijo Zupanc Valentin in Kmetijo Korošec Janez.
Dvoletni pilotni projekt je potekal v okviru ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014–2020, podukrep 16.5: Okolje in podnebne spremembe. Projekt sta financirala Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Republika Slovenija.
Več o projektu najdete tukaj.