Prva krtačna stroja v Sloveniji za žetev travniških semen

Strojna žetev je v Evropi in ZDA že dolgo znana. Izvaja se z manjšimi žitnimi kombajni ali pa s posebej prilagojenimi krtačnimi stroji. Prednost slednjih je, da ne izgubljajo manjših semen in so nastavljivi po višini žetve. Prva dva krtačna stroja v Sloveniji sta bila izdelana v Sloveniji v projektu LIFE FOR SEEDS. 

Katarina Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Tomaž Koltai iz Javnega zavoda Krajinski park Goričko sta nam predstavila projektne aktivnosti, povezane z žetvijo in semensko banko. Med drugim sta povedala, da si je del projekte ekipe pred izdelavo najprej ogledal podoben krtačni stroj na inštitutu v Gumpensteinu v Avstriji, kjer so jim predstavili vse prednosti in pomankljivosti. Svoje izkušnje so nato prenesli do izdelovalca in skupaj so stroj še dodatno izboljšali.

V Sloveniji žetve semen s krtačnim strojem še ni bilo. 

Prvi krtačni stroj se nahaja na Kmetijskem inštitutu Slovenije, poganja pa ga motokultivator preko hidropogona. Notranjski regijski park ima drugi stroj, ki ga poganja traktor in deluje na enak način. Široka krtača z debelimi plastičnimi ščetinami različnih dolžin stresa in smuka cvetove ter s tem tudi semena s travniških rastlin, ki jih nabira v zalogovnik pred krtačami. Ko iz zalogovnika izpraznijo pobrana semena, je potrebno odstraniti čim več balastnega materiala, saj s tem pridobijo čim bolj čiste semenske mešanice značilnih travnikov Nature 2000. Semenske mešanice travniških rastlin, ki jih poberejo s strojem, bodo uporabili za renaturacijo osmih hektarjev vrstno revnejših travnikov, ki so jih obnovili v preteklih projektih Javnega zavoda Krajinskega parka Goričko. Renaturacije izvajajo tudi drugi partnerjii na svojih površinah. Semenske mešanice bodo uporabili za obnovo nekaj čez 30 ha travnikov v petih različnih območjih Nature 2000 (od tega 8 ha na Goričkem).

Semenska banka prostoživečih rastlinskih vrst projekta LIFE FOR SEEDS bo največja v Sloveniji. 

Pobiranje semen bi bilo brez strojne pomoči zelo težko in dolgotrajno delo, vendar nekatera semena pobirajo tudi ročno. Slednje je selektivno in omejeno na posamezne vrste. Nabirki teh semen morajo biti čisti in primerni za shranjevanje v semenski banki. V projektu LIFE FOR SEEDS bodo vzpostavili dve semenski banki prostoživečih rastlinskih vrst: v Ormoških lagunah in na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Jablah. Preverjali bodo tudi kaljivost in kakovost semen, v semenskih bankah pa bodo imeli tudi možnost za razmnoževanje in s tem pridobivanje novih semen. Semensko banko prostoživečih vrst ima sicer v Sloveniji tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani.

Vsako leto so čedalje bolj uspešni pri izvedbi del, saj se hitro učijo iz lastnih izkušenj.

V projektu LIFE FOR SEEDS si obetajo, da bodo v času trajanja projekta čim več travnikov ponovno obogatili s številnimi značilnimi travniškimi vrstami. Vrstno revnejše travnike bodo obnavljali s setvijo pobranih semenskih mešanic, nekatere pa tudi z raztrosom zelenega mulča. Prvo setev so že opravili na Goričkem lani jeseni in nekatere vrste so letos že vzklile.

Pri žetvi semen je zelo pomembno ujeti ustrezen čas semenitve travniških semen, zato semenske mešanice pobirajo v različnih časovnih obdobjih. S tem pridobijo širši spekter semen, pozorni pa morajo biti tudi na ustrezno sušenje in shranjevanje semen. Lansko leto so del semenskih mešanic posejali tudi na njivske površine, njihovi pravi rezultati pa bodo vidni v naslednjih letih.