Skoči do osrednje vsebine

Prva znanstvena objava o pasivnem akustičnem monitoringu sov v Sloveniji

Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) so na Dobrovljah preizkusili pasivni akustični monitoring kot sodoben in neinvaziven način spremljanja sov. Rezultate raziskave so avgusta 2026 objavili v znanstveni reviji Natura Sloveniae, kjer so predstavili tudi primerjavo te metode s klasičnim terenskim popisom. Gre za prvo znanstveno objavo o uporabi pasivnega akustičnega monitoringa za spremljanje sov v Sloveniji.

Pasivni akustični monitoring temelji na uporabi avtonomnih zvočnih snemalnikov, s katerimi v naravnem okolju dalj časa beležijo oglašanje živali. Tako lahko zabeležijo njihovo prisotnost na določeni lokaciji in ob določenem času, pri tem pa živali ne vznemirjajo. Metoda je zato posebej primerna za spremljanje plašnih in težje zaznavnih vrst.

Na Dobrovljah zabeležili pet vrst sov

Raziskavo so izvedli med februarjem in aprilom 2024 na 17 lokacijah na gozdnati planoti Dobrovlja na zahodnem robu Savinjske doline. Primerjali so klasično metodo predvajanja oglašanja s pasivnim akustičnim monitoringom, pri katerem so uporabili avtonomne snemalnike AudioMoth.

Z obema metodama so zabeležili pet vrst sov: rjavo sovo, uralsko sovo, malega skovika, koconogega čuka in veliko uharico. Najpogostejša je bila rjava sova, zabeležena na vseh 17 lokacijah, sledila je uralska sova z zaznavami na 11 lokacijah. Koconogega čuka so zaznali na šestih, malega skovika na petih, veliko uharico pa na eni lokaciji.

Primerjava je pokazala večjo učinkovitost pasivnega akustičnega monitoringa. Na vsaki lokaciji so sredi marca zbrali približno 150 ur zvočnih posnetkov. S tem so lahko sove spremljali dalj časa in pridobili več podatkov kot pri običajnih terenskih popisih.

Metoda odpira nove možnosti za spremljanje ogroženih vrst

Pomembna prednost pasivnega akustičnega monitoringa je možnost hkratne postavitve večjega števila snemalnikov ter dolgotrajnega spremljanja na več lokacijah. Raziskovalcem tako ni treba biti ves čas prisotnim na terenu, snemalniki pa omogočajo pridobivanje podatkov tudi v času, ko bi bilo neposredno opazovanje živali težje.

Metoda ima tudi nekatere izzive. Velike količine zvočnih posnetkov morajo pregledati, poslušati in analizirati, kar je lahko časovno zahtevno. Prav zato preizkušajo tudi uporabo samodejnih algoritmov za prepoznavanje oglašanja. Orodja, kot je BirdNET, bi lahko v prihodnje pomembno olajšala obdelavo velikih zbirk zvočnih posnetkov.

Uporaba pasivnega akustičnega monitoringa odpira nove možnosti za učinkovitejše spremljanje sov in drugih varstveno pomembnih vrst. Z razvojem avtomatizirane analize zvoka bi lahko metodo še izboljšali. S tem bi postala učinkovitejše orodje za dolgoročni monitoring biotske raznovrstnosti in spremljanje stanja vrst v Sloveniji.

Več na tej povezavi.

Hvala za vaš odziv

Če želite na vaš odziv prejeti odgovor odgovorne institucije, lahko zaprosite za odgovor.

Pomagajte nam izboljšati spletišče
Ste našli informacije, ki ste jih iskali?
DA NE