Prvo regionalno srečanje o dobrih praksah kmetijstva v območjih Nature 2000
Matevž Močnik Grčar, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenija, je v uvodu predstavil naravovarstveno omrežje Natura 2000 in projekt LIFE-IP NATURA.SI, v katerega so vključeni tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ter kmetijsko gozdarski zavodi Ptuj, Nova Gorica in Ljubljana. LIFE integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) vodi Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju s 14 partnerji. Temeljni namen projekta je, da v sodelovanju med različnimi sektorji in deležniki prispeva k izboljšanju upravljanja Nature 2000 v Sloveniji. Poleg izboljšav na državni ravni partnerji v projektu izvajajo tudi konkretne akcije na terenu v treh pilotnih območjih - Štajerska, Slovenska Istra ter Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci. Med aktivnostmi so tudi preprečevanje zaraščanja površin, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, obnovitev in vzdrževanje ugodnega stanja vodnih teles in druge.
Nino Kirbiš, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je predstavil možnosti za vključitev v naravovarstvene operacije KOPOP na območju zahodne Slovenije v letu 2022. V drugem delu predavanje je predstavil strateški načrt skupne kmetijske politike 2023 – 2027. Nova SKP je prilagojena izzivom, s katerimi se srečuje evropsko in tudi slovensko kmetijstvo ter odgovarja na izzive, kako bomo zagotavljali varno in kakovostno hrano, varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe ter ohranjali vitalno podeželje. Nov strateški načrt SKP v spodbuja krepitev tržne usmerjenosti in položaja kmeta v vrednosti verigi, trajnostno upravljanje naravnih virov, kot so voda, zrak in tla, varstvo biotske raznovrstnosti ter privabljanje in spodbujanje mladih kmetov.
V Sloveniji imamo veliko biotsko raznovrstnost, ki jo želimo ohraniti za prihodnje generacije
Vinko Treven z Območne enote Zavoda RS za varstvo narave Nova Gorica je predstavil pomen ohranjanja biotske pestrosti v kmetijski krajini in nekaj primerov dobrih praks sodelovanja varstva narave in kmetijstva za ohranjanje in upravljanje travišč. Glavni cilj projekta LIFE to Grasslands (LIFE Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji) je bil izboljšanje ohranitvenega stanja suhih travišč v vzhodni Sloveniji z odstranjevanjem prekomerne zarasti in vzpostavitvijo primerne trajnostne rabe suhih travnikov na projektnih podobmočjih (PPO) Haloze, Gorjanci, Kum in Pohorje. Predstavil je primer razvoja tržnih produktov kmetij in zvišanje odkupne cene mleka ekoloških kmetov. V projektu LJUBA (Ljudje za barje - ohranjanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju) so naslavljali glavne vzroke upadanja biotske pestrosti na Ljubljanskem barju. Pri delu s kmeti so zaznali potrebo nekaterih kmetij po stelji in nastilju, ki bi ju bilo mogoče pridobivati s pozno košenih barjanskih travnikov. Poleg tega je izpostavil tudi najpogostejše invazivne tujerodne vrste rastlin, ki se pojavljajo na Primorskem in pomen hitrega ukrepanja ob njihovem pojavu.
Sodelavci KGZ Nova Gorica so pripravili pogovor z živinorejcem Aljažem Srebrničem, ki pase živino na območju Nature 2000 Kras in oljkarjem Janezom Fortejem, ki ima ekološko oljkarstvo na območju Nature 2000 Slovenska Istra. Elena Štendler, KGZ Nova Gorica, je izpostavila, da je sodelovanje kmetijstva in varstva narave priložnost, ki si jo želijo v prihodnosti bolje izkoristiti v dobrobit varstva narave in razvoja kmetijstva na njihovem območju.
Ekološko oljkarstvo na območju Nature 2000 Slovenska Istra
Kmetijsko gospodarstvo EkoForte leži na območju Nature 2000 Slovenska Istra, in sicer na obrobju vasi Sv. Peter nad dolino Dragonje v zaselku Sikuri. Glavna kmetijska dejavnost je upravljanje s trajnim nasadom oljk v velikosti 1,18 ha. Z oljčnikom upravljajo po načelih ekološkega kmetovanja. Ne uporabljajo škropiv in mineralnih gnojil. Gnojijo le spomladi s certificiranimi organskimi gnojili.
Pri upravljanju z oljčnikom sledijo načelom trajnosti. Spomladi ob zunanjem robu teras zmulčijo vejice po rezu. Ostali del nasada zmulčijo nekaj tednov pred obiranjem oljk. Brežin ne kosijo ali mulčijo, le vsakih nekaj let znižajo grmovje in drevje. Zasenčenost tal z nepokošeno travo poleti preprečuje previsoke temperature tal. Opažajo, da se v nasadu povečuje vrstna pestrost rastlin in živali. V zadnjih letih se število vrst rastlin v nasadu povečuje, pojavljajo pa se tudi vrste, kot je jadranska smrdljiva kukavica, ki je kvalifikacijska vrsta v območju Nature 2000 Slovenska Istra.
Živinorejsko kmetijstvo na območju Nature 2000 Kras
Živinorejska kmetija Srebrnič ima del pašnikov na območju Natura Kras 1. Na širšem območju imajo celoletno pašo s premičnimi čredinkami in premeščanjem oz. prestavljanjem živine iz enega pašnika na drugega. Čreda je mešana, največ je goveda, imajo pa tudi nekaj konjev in koz, ki so pomembne predvsem pri čiščenju zarasti. Poleg tega se na kmetijskem gospodarstvu v manjšem obsegu ukvarjajo tudi z vinogradništvom.
Kmetija je dve leti vključena v ekološko kmetijstvo, od leta 2016 pa v ukrep KOPOP z operacijami: Trajno travinje II (TRZ II), Vinogradništvo (VIN), Posebni traviščni habitati (HAB) in reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje (GEN).
Z določenimi prilagoditvami kmetijske dejavnosti kmetija Srebrnič podpira ohranjanje biotske raznovrstnosti in zdravega okolja. Z vključevanjem v ekološko kmetijstvo in določene operacije ukrepa KOPOP kmetija pridobiva tako na dodani vrednosti med potrošniki kot tudi pri izvajanju prilagojene kmetijske dejavnosti, saj pridobljena sredstva v sklopu posameznih operacij krijejo dodate stroške in izgube prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev.