Potočni raki so znanilci kakovostnih voda
Potočni raki so največji sladkovodni nevretenčarji in jih prepoznamo po prvem paru nog, ki jih krasijo tipične škarje, in oklepu, ki ga raki z rastjo menjajo. V Sloveniji so domorodne vrste potočnih rakov jelševec, koščenec in navadni koščak. Pred več kot 140 leti so predstavljali pomembno gospodarsko panogo in so jih za visoko ceno prodajali za prehrano plemstvu. Ob številnih gradovih še danes opazimo račnike - umetne bazene, v katerih so gojili rake. Kraji, kjer je bilo veliko potočnih rakov, še danes nosijo z njimi povezana imena, kot so npr. Rakov Škocjan, Rakek, Rakovnik, Rakovec, Rakovica, Koščakov hrib.
Konec 19. stoletja se je v Evropi in tudi v Sloveniji razširila bolezen, imenovana račja kuga. Po vsej Evropi je praktično izbrisala domače populacije rakov. Ljudje so zato v Evropo načrtno naselili raka trnavca. Vendar so kmalu po naselitvi ugotovili, da trnavci ne morejo nadomestiti domačih rakov. Po razočaranju se je življenje trnavca na evropskih tleh razvijalo samo po sebi: prenosi na druga območja so bili spontani in nenamerni: z ribiškimi mrežami, ob vlaganjih rib in z vabami, ponekod pa namerno z izpusti iz domačih akvarijev, ko so se jih ljudje naveličali.
Trnavec je v primerjavi z domačimi vrstami rakov zelo prilagodljiv, se hitreje razmnožuje in tudi njegova širitev po rečnih strugah je pripeljala do tega, da danes velja za invazivno tujerodno vrsto v Evropi. Bistveno bolj kot v Sloveniji je prisoten pri vseh naših sosedah: v Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem in v Italiji. S hitro širitvijo trnavca se poleg sosednjih držav soočajo tudi na Poljskem in v Nemčiji ter še v 17 državah Evropske unije.
Raka trnavca smo v Sloveniji prvič zabeležili pred 5 leti
Aljaž Jenič, strokovni sodelavec Zavoda za Ribištvo Slovenije, pojasnjuje, kako poteka delo ZZRS, za preprečitev širitve raka trnavca: “Na pilotnem območju Štajerska izvajamo spremljanje stanja in omejujemo širjenje raka trnavca z različnimi metodami, kot so elektrorakolov, ročni izlov in postavitev vrš. Zaradi globine vode v gramoznicah, v katerih ne moremo uporabljati prej naštetih metod, smo konec septembra preizkusili novo metodo prečrpavanja vode, pri čemer so nam pomagali gasilci prostovoljnega gasilskega društva Nova vas pri Markovcih. Poleg tega smo izvedli tudi popis drugih tujerodnih vrst. Na območju gramoznic so prisotne školjke trikotničarke, sončni ostriži, ameriški somiči ipd. Ob tej priložnosti smo izvedli tudi čistilno akcijo in odstranili odpadke iz gramoznice.”
Tekom praznenja/prečrpavanja gramoznice 5 so ujeli 78 osebkov raka trnavca in še mnoge druge tujerodne vrste: 263 školjk trikotničark, 83 sončnih ostrižev, 1 ozimico in 3 psevdorazbore.
Jenič dodaja, da k ohranjanju domačih vrst rakov lahko prispeva vsak izmed nas. Zelo pomembno je, da ne prenašamo vode in substrata oz. sedimenta med vodotoki, saj bi s tem lahko prenesli različne tujerodne vrste, tudi raka trnavca in posledično račjo kugo, ki jo prenaša.
Več o potočnih rakih si lahko preberete v gradivu Invazivni tujerodni rak trnavec in domorodni raki v Sloveniji.
Avtorji fotografij in posnetkov: Neven Verdnik, Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.o.o., Jasmina Kotnik, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za ribištvo Slovenije.