Potočni raki so znanilci kakovostnih voda
Potočni raki so eni izmed večjih sladkovodnih nevretenčarjev in jih prepoznamo po prvem paru nog, ki jih krasijo tipične škarje, in košu, ki ga raki z rastjo menjajo. V Sloveniji so domorodne vrste potočnih rakov jelševec, koščenec in koščak. Pred več kot 140 leti so predstavljali pomembno gospodarsko panogo in so jih za visoko ceno prodajali za prehrano plemstvu. Ob številnih gradovih še danes opazimo račnike - umetne bazene, v katerih so gojili rake. Kraji, kjer je bilo veliko potočnih rakov, še danes nosijo z njimi povezana imena, kot so npr. Rakov Škocjan, Rakek, Rakovnik, Rakovec, Rakovica, Koščakov hrib.
Konec 19. stoletja se je v Evropi in tudi v Sloveniji razširila bolezen, imenovana račja kuga. Po vsej Evropi je praktično izbrisala domače populacije rakov. Ljudje so zato v Evropo načrtno naselili raka trnavca. Vendar so kmalu po naselitvi ugotovili, da trnavci ne morejo nadomestiti domačih rakov. Po razočaranju se je življenje trnavca na evropskih tleh razvijalo samo po sebi: prenosi na druga območja so bili spontani in nenamerni: z ribiškimi mrežami, ob vlaganjih rib in z vabami, ponekod pa namerno z izpusti iz domačih akvarijev, ko so se jih ljudje naveličali.
S hitro širitvijo trnavca se soočajo v 25 evropskih državah
Trnavec je v primerjavi z domačimi vrstami rakov zelo prilagodljiv, se hitreje razmnožuje in tudi njegova širitev po rečnih strugah je pripeljala do tega, da danes velja za invazivno tujerodno vrsto v Evropi. Prisoten je pri vseh naših sosedah: v Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem in v Italiji. S hitro širitvijo trnavca se soočajo v 25 evropskih državah.
Zavod za ribištvo Slovenije na območju gramoznic Drave izvaja spremljanje stanja in omejuje širitev raka trnavca z različnimi metodami, kot so elektrorakolov, ročni izlov, postavitev vrš, prečrpavanje vode in postavljanje umetnih pasti. Poleg omejevanja širjenja raka trnavca so izvedli popis drugih tujerodnih vrst, kot so školjke trikotničarke, sončni ostriži, ameriški somiči ipd. Ob tej priložnosti so izvedli tudi čistilno akcijo odstranitve odpadkov iz gramoznic.
K ohranjanju domačih vrst rakov lahko prispeva vsak izmed nas. V vodotoke ne izpuščamo tujerodnih vrst rakov, ki so prenašalci nevarnih bolezni in tekmujejo za življenjski prostor. Z odgovornim pregledovanjem, razkuževanjem in sušenjem opreme preprečimo nenamerne prenose.