S kartiranjem habitatnih tipov do natančnih informacij o naravi v prostoru

Kartiranje habitatnih tipov prikaže realno stanje na terenu, ki ga ni mogoče razbrati iz satelitske slike. Podlaga za terensko delo je digitalni ortofoto posnetek (DOF), na katerega se vriše meje posameznih habitatnih tipov (poligone). Končni izdelek je karta strnjenih ploskev (poligonov), kjer mora imeti vsaka od njih določeno vsaj eno vrednost – vrsto habitatnega tipa na tisti površini.

Vpisovanje habitatnih tipov na karto izbranega območja (foto: Veronika Hohnec, Zavod RS za varstvo narave)

Kartiranje habitatnih tipov se največkrat izvaja na območjih Nature 2000, s čimer se preveri stanje območja. Večino kartiranj habitatnih tipov so v zadnjih letih izvajali v projektu LIFE-IP NATURA. SI. Tako so npr. sodelavci Zavoda RS za varstvo narave ponovno kartirali habitatne tipe na območju Nature 2000 Pregara - travišča, ki je bilo prvič kartirano leta 2007. Rezultati bodo služili kot podlaga za načrtovanje ukrepov za izboljšanje stanja območja. Za območje Pregara so najbolj značilni submediteranski – ilirski polsuhi travniki, pojavljajo pa se tudi srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh, za katere je značilna visoka pahovka (Arrhenatherum elatius).

Kartiranje habitatnih tipov - Submediteransko-ilirski polsuhi travnik (foto: Veronika Hohnec, Zavod RS za varstvo narave)

Ob kartiranju popisovalci zabeležijo vse habitatne tipe znotraj določenega območja, poleg travniških površin tudi druge habitatne tipe kot so njive, vinogradi, opuščene njive, grmišča, vasi. Določijo tudi, ali so naravovarstveno pomembnejši habitatni tipi v ugodnem ali manj ugodnem stanju. Pokazatelj ugodnega stanja travniških habitatnih tipov je velika vrstna pestrost in prisotnost kukavičevk, medtem ko so znaki manj ugodnega stanja zaraščanje, prisotnost invazivnih tujerodnih vrst in evtrofikacija površin.

Kartiranje habitatnih tipov - vinogradi ob zaraščenih travnikih (foto: Veronika Hohnec, Zavod RS za varstvo narave)

Ob kartiranju travišč na območju Pregare so ugotovili prisotnost zaraščanja travnikov z robidami, grmišči in gozdom, ponekod pa v travnike že prehajajo opuščene njive. Na mnogih bolje ohranjenih travnikih so bile prisotne orhideje, v času kartiranja predvsem piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis).

Več na tej povezavi.

Piramidasti pilovec (foto: Veronika Hohnec, Zavod RS za varstvo narave)