S projektom Za jame v ohranjanje občutljivih jamskih ekosistemov

V jamskem okolju živi veliko endemičnih vrst živali, med njimi sta tudi človeška ribica in hrošč drobnovratnik. Jame so tudi ključen habitat številnih evropsko ogroženih vrst netopirjev. Obiskovanje in ogledovanje jam povzroča spremembe mikroklime, zvišuje temperaturo in koncentracijo ogljikovega dioksida, kar lahko škoduje jamskim formacijam in ekosistemom. Umetna razsvetljava pospešuje rast alg (lampenflora), kar negativno vpliva na podzemno okolje.
Obstoječa jamska infrastruktura je pogosto dotrajana, kar ogroža varnost obiskovalcev. Potrebna je celovita prenova, ki bo omogočila bolj trajnostno upravljanje jam in zmanjšanje vplivov obiska na jamske ekosisteme.

V projektu bodo izboljšali stanje dobre polovice turističnih jam v Sloveniji

V Sloveniji je registriranih 14.849 jam, od katerih jih je po Zakonu o varstvu podzemnih jam (ZVPJ) le 22 urejenih za organiziran turistični obisk in opremljenih z jamsko infrastrukturo. Od teh je v projekt Za jame vključenih 12 jam: Kostanjeviška jama, Krška jama, Vilenica, Dimnica, Železna jama, Županova jama, Huda luknja pri Gornjem Doliču, Francetova jama, Jama pod Babjim zobom, Križna jama, Planinska jama in Divaška jama.

Več na tej povezavi.

Projekt Za jame, v skupni vrednosti 5.353.436,24 EUR (sofinanciranje EU znaša dobre 3 milijone EUR) se bo izvajal  d 1. 3. 2025 do 28. 2. 2029 v okviru evropske kohezijske politike 2021–2027 in prispeval k cilju Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost.