Netopirji so nočne živali, ki svetli del dneva in celo zimo preživijo v zatočiščih. Med stavbami kulturne dediščine posebno mesto zasedajo gradovi in cerkve, ki že stoletja predstavljajo pomemben del življenjskega prostora netopirjev. V projektu LIFE-IP NATURA.SI sta biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo iz Centra za kartografijo favne in flore pripravila publikacijo Netopirji v stavbah kulturne dediščine. V Sloveniji so biologi v zadnjih 20 letih pregledali več kot 1.700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v skoraj treh četrtinah vseh stavb kulturne dediščine. V njih so zabeležili najmanj 23 od 32 vrst pri nas živečih netopirjev.
Mali podkovnjaki v zvoniku (Foto: Matej Vranič)
Spoznajte posebnosti netopirjev v stavbah kulturne dediščine
Kot edini sesalci, ki so zmožni leteti, so netopirji ena najbolj zanimivih živalskih vrst. Znanih je več kot 1.400 vrst netopirjev, kar predstavlja približno petino vseh znanih vrst sesalcev na Zemlji. V Evropi živi preko 50 vrst netopirjev in vse so zaščitene v okviru Sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi, ki izhaja iz Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali. V Sloveniji živi 32 vrst netopirjev, ki so vse uvrščene na seznam Direktive o habitatih in so zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Med njimi je tudi 10 vrst, ki so določena za območja Nature 2000 v Sloveniji.
| Vrsta netopirjev | Ali ste vedeli? |
| Mali podkovnjak* | Je najpogostejši podkovnjak v stavbah kulturne dediščine v Sloveniji. Ime je dobil po obliki nosu, ki spominja na konjsko podkev. Je najmanjši iz svojega rodu in tehta le od 4 do 7 gramov. Jame uporablja za prezimovališče, podstrešja stavb pa za kotišča. |
| Veliki podkovnjak* | Za svoj življenjski prostor najraje izbira jame, za kotišča pa uporablja tudi stavbe kulturne dediščine. Med zimskimi in poletnimi zatočišči preleti od 10 do 60 kilometrov. |
| Južni podkovnjak* | Živi v toplejših južnih delih Slovenije na Primorskem, na Dolenjskem in na jugu Štajerske. Kot drugi podkovnjaki večinoma živi v jamah, pri menjavi zatočišč pa lahko preleti tudi do 50 kilometrov. |
| Navadni netopir* | Je naša druga največja vrsta netopirjev in z razponom prhuti od 35 do 45 cm. V porodniških skupinah se lahko zbere od nekaj deset do nekaj tisoč odraslih živali. V Sloveniji v stavbah kulturne dediščine poznamo 90 % kotišč navadnega netopirja. |
| Ostrouhi netopir* | Je ena redkejših vrst netopirjev v Sloveniji. V sredozemskih pokrajinah ima kotišča skoraj izključno v jamah, v alpskem svetu pa na podstrehah. Pri nas poznamo sta dve od treh poznanih kotišč na podstrešjih cerkva. |
| Vejicati netopir* | Živi v vseh delih Slovenije, redke so le najdbe v nižinskih delih vzhodne Slovenije. Tri četrtine kotišč v Sloveniji je v stavbah kulturne dediščine. |
| Pozni netopir | V srednji Evropi so kotišča znana skoraj izključno v stavbah in tudi pri nas 96 % kotišč predstavljajo stavbe kulturne dediščine. V stavbah se posamezni osebki skrivajo pod slemenjaki in drugimi kritinami in le izjemoma lahko vidimo večje gruče. |
| Usnjebradi uhati netopir | Je majhen netopir z značilnimi tricentimetrskimi uhlji, ki jih v mirovanju spodviha in jih skrije pod prhuti. Je alpska vrsta in najpogosteje opažen uhati netopir, za katerega poznamo več deset kotišč. |
| Sivi uhati netopir | Je majhen netopir, ki ima za ta rod netopirjev značilne velike uhlje. Relativno skrivnostna vrsta, saj kot vsi uhati netopirji redko visi prosto, zato skrbniki stavb pogosto ne vedo, da ti netopirji prebivajo v stavbi. |
| Dolgokrili netopir* | Je izrazito jamska vrsta, v zatočiščih pa se zbere veliko število netopirjev: Škocjanske jame gostijo med 3.500 in 5.000 netopirjev. Med prezimovališči in kotišči prepotuje tudi več kot 100 kilometrov. |
*vrste z razglašenimi območji Nature 2000
Dogodki ob mednarodni noči netopirjev 2022
Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev v sodelovanju z različnimi organizacijami tudi letos organizira številne dogodke ob mednarodni noč netopirjev. Kje in kdaj se lahko podate v svet življenja netopirjev in jih ob pomoči biologov in strokovnjakov za varstvo narave bolje spoznate, najdete na tej povezavi.