Slovenci med najboljšimi poznavalci in podporniki biotske raznovrstnosti v Evropski uniji
Več kot polovica podpira prizadevanja Evropske unije za obnovo narave, biotske raznovrstnosti in odpravo posledic človekovih posegov. Med največjimi grožnjami biotski raznovrstnosti Evropejci izpostavljajo onesnaževanje zraka, tal in vode, nesreče, povezane s človekovimi dejavnostmi (razlitja nafte in industrijske nesreče), ter spreminjanje rabe zemljišč zaradi kmetijstva in urbanega razvoja.
Raziskava Eurobarometra potrjuje tudi visoko podporo zavarovanim območjem in omrežju Natura 2000. Kar 96 odstotkov vprašanih meni, da so zavarovana območja pomembna za preprečevanje uničevanja naravnih habitatov, 95 odstotkov pa poudarja njihovo vlogo pri varstvu ogroženih vrst. Koristi zavarovanih območij za zagotavljanje čistega zraka in vode ter podporo trajnostnemu gospodarstvu prepoznava 94 odstotkov sodelujočih. Vse več Evropejcev pozna tudi omrežje Natura 2000, evropsko mrežo zavarovanih območij, namenjeno ohranjanju najdragocenejših delov narave in biotske raznovrstnosti.
Podpora varstvu narave v EU ostaja visoka.
Slovenija pri številnih kazalnikih raziskave dosega rezultate, ki so primerljivi ali celo višji od evropskega povprečja
Saj odgovori slovenskih udeležencev v raziskavi izstopajo z zelo visoko podporo ohranjanju narave. Kar 99 odstotkov vprašanih meni, da je preprečevanje izgube dragocenih naravnih območij ena ključnih nalog zavarovanih območij, 98 odstotkov pa poudarja njihov pomen pri ohranjanju ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. S temi rezultati se Slovenija uvršča med države članice Evropske unije z najvišjo stopnjo podpore ukrepom za ohranjanje narave.
Visoko zavedanje Slovencev o pomenu varstva narave potrjujejo tudi pretekli rezultati Eurobarometra (2018). Že Leta 2018 je za omrežje Natura 2000 slišalo 78 odstotkov Slovencev to je Slovenijo uvrstilo med države Evropske unije z najvišjo prepoznavnostjo tega evropskega omrežja. Visoka je bila tudi raven razumevanja njegovega namena – skoraj polovica vprašanih je pravilno prepoznala, da je Natura 2000 namenjena ohranjanju naravnih območij, habitatov in ogroženih vrst.
Podpora varstvu narave se je pokazala tudi pri odnosu do posegov na najdragocenejših naravnih območjih. V raziskavi iz leta 2018 je 86 odstotkov Slovencev podprlo omejevanje takšnih posegov – 42 odstotkov jih je menilo, da bi morali biti prepovedani, 44 odstotkov pa jih je dopuščalo le v primeru projektov velikega javnega interesa ob ustrezni nadomestitvi škode. Rezultati letošnjega Eurobarometra potrjujejo nadaljevanje visoke podpore varstvu narave; na ravni Evropske unije je delež prebivalcev, ki podpirajo strogo omejevanje posegov, dosegel 89 odstotkov.
Slovenija je v vrhu EU po poznavanju Nature 2000.
Visoka podpora varstvu narave in dobro poznavanje omrežja Natura 2000 nista presenetljiva. Sodimo namreč med biotsko najbolj raznovrstne države v Evropi. Na stičišču Alp, Dinaridov, Panonske nižine in Sredozemlja se prepletajo različne geološke, podnebne in krajinske značilnosti, in tako skupaj ustvarjajo izjemno pestrost habitatov. Gozdovi pokrivajo kar 58 odstotkov površine države, območja Nature 2000 pa obsegajo približno 37 odstotkov slovenskega ozemlja. S tem se Slovenija uvršča med države z največjim deležem območij Nature 2000 v Evropski uniji.
Slovenija z izjemno naravno pestrostjo in visoko ravnjo zavedanja prebivalcev pomembno prispeva k skupnim prizadevanjem Evropske unije za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranjena narava je temelj kakovostnega življenja, odpornosti družbe in trajnostnega razvoja. Prav zato bodo znanje, sodelovanje ter odgovorno upravljanje prostora ključni za varovanje naravne dediščine tudi v prihodnje.
Več o odnosu slovenskega prebivalstva do Nature 2000 razkriva raziskava javnega mnenja, izvedena decembra 2024 v okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI in si jo lahko preberete na tej povezavi.
Ohranjanje narave kot skupna odgovornost družbe
Odnos do narave se v Evropi in Sloveniji vse bolj spreminja. Biotske raznovrstnosti ljudje ne povezujejo več le z varstvom posameznih ogroženih vrst ali oddaljenih naravnih območij. Vse bolj se zavedajo njenega neposrednega vpliva na kakovost življenja – od zdravja in čiste vode do kakovostnega okolja ter prihodnje blaginje družbe.
To potrjujejo tudi ugotovitve raziskave Eurobarometer, v kateri Slovenci izstopajo z visoko podporo ohranjanju narave in pomenu zavarovanih območij. Zavarovana območja razumejo kot pomembno orodje za ohranjanje naravnih vrednot ter rastlinskih in živalskih vrst. Hkrati se zavedajo pritiskov, ki ogrožajo biotsko raznovrstnost, med katerimi izpostavljajo predvsem onesnaževanje zraka, tal in voda.
Visoka prepoznavnost omrežja Natura 2000 kaže, da je evropsko povezovanje pri varstvu narave med ljudmi dobro sprejeto. Natura 2000 tako ni več le strokovni pojem, temveč jo številni prebivalci povezujejo z ohranjanjem naravnih območij, habitatov in vrst. Ohranjanje biotske raznovrstnosti vse bolj razumemo kot skupno odgovornost in naložbo v prihodnost.