Konec septembra smo že poročali o začetku odstranjevanja invazivnih vrst, tudi japonskega dresnika.
Odstranjevanje invazivk na brežinah Dravinje poteka s štirimi različnimi metodami odstranjevanja. Ukrepe vodi partner projekta LIFE-IP NATURA.SI, Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV), izvaja pa jih izvajalec gospodarske javne službe urejanja voda DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.o.o. Izvajanje odstranjevanja invazivk vodi DRSV, redno pa ga spremljajo tudi partnerji projekta z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.
Kot smo poročali, so se dela na brežinah Dravinje pričela konec letošnjega poletja. Dela potekajo na skupno 800 m2 površine. Odstranjevanje invazivk poteka letos in prihodnji dve leti. V letošnjem letu izvajajo najzahtevnejša dela, ki bodo v nadaljevanju preprečevala razraščanje invazivk. Celostno bo odstranjevanje invazivk z uporabo različnih metod odstranjevanja pripomoglo tudi k zmanjševanju poplavne ogroženosti, doseganju dobrega stanja voda in izboljšanju stanja habitatov. Trenutno je zaključena ročna košnja nadzemnega dela dresnika. Dresnik so zmleli in naložili v vreče, ki so bile odpeljane v sežigalnico zbirnega centra odpadkov. Po košnji nadzemnega dela dresnika se je pripravilo tla za polaganje potaknjencev bele vrbe (Salix Alba).
Foto: Direkcija Republike Slovenije za vode
Foto: Direkcija Republike Slovenije za vode
Bela vrba pomaga omejevati rast invazivk
Na DRSV so se na podlagi znanja strokovnjakov za upravljanje z vodami odločili, da za potaknjence uporabijo belo vrbo, saj ima vrsta veliko moč vegetativnega razmnoževanja. Bela vrba zelo intenzivno odžene s potaknjencev in ima velik prirastek v relativno kratkem času. Z močnim ukoreninjanjem iz vej in neposrednim prekrivanjem površine predvidevajo, da bodo vrbe zavirale rast dresnika, hkrati pa bodo (pod pogojem uspešnega ukoreninjenja) zaradi svoje hitre rasti konkurenčne dresniku in se bodo z nekaj pomoči lahko prebile v zgornji sloj.
Glede na značilnosti bele vrbe partnerji pričakujejo, da bodo mlada drevesa v času projekta že prerasla območja, kjer se sedaj pojavlja dresnik. Do polne drevesne višine pa bodo vrbe potrebovale okrog 20 let. Tako poleg sanacije brežin, preraslih z invazivkami, spodbujajo in ohranjajo lokalno značilno zarast ob Dravinji.
Redčenja vrbovega šopa za pridobivanje potaknjencev in priprava potaknjencev (foto: Direkcija Republike Slovenije za vode)
Kombinacija s filcem in vrbami
Po odstranjevanju invazivk s prekrivanjem z vrbovimi popleti, sledi prekrivanje z materiali iz poliesterskih in polipropilenskih vlaken, splošno znanih pod imenom geotekstil – filc. Metoda je že uveljavljena tako v tujini kot doma. Uporabili so jo že v Triglavskem narodnem parku (izven brežin vodotokov), kjer se je izkazala za uspešno, zato so se partnerji projekta LIFE-IP NATURA.SI odločili preizkusiti metodo tudi na brežini Dravinje. Geotekstil - filc ne izloča delcev v vodo, je obstojen, ne razpade na sončni svetlobi ter prepušča vodo. Hkrati pa je cenovno primeren, saj gre pri omejevanju dresnika za prekrivanje velikih površin.
S prekrivanjem se omeji rastne pogoje pod prekrito površino, poviša se temperatura in omeji aerobne kot tudi anaerobne procese. Tako se zavira rast dresnika. Kljub razširjeni uporabi metode s prekrivanjem, pa metoda še ni bila uporabljena na brežinah vodotokov. Pravilna izvedba na brežinah predstavlja velik izziv, saj so vlečne sile vode v primeru visokih voda izjemno velike in lahko kaj hitro uničijo takšno metodo.
S površin na brežinah Dravinje, preraslih z dresnikom, so že odstranili nadzemne dele, izvaja se polaganje vrbovega popleta, izravnavanje in priprava površine za prekrivanje z geotekstilom - filcem.
Z odstranjevanjem invazivk in zasaditvami vrb pomagamo naravi in sebi
Z izvedbo metod odstranjevanja invazivk bomo v LIFE-IP NATURA.SI vzpostavili avtohtono obrežno zarast, ki s svojim koreninskim sistemom prispeva k utrjevanju brežin vodotokov in zmanjšanju erozije. Kompleksnost obrežne zarasti (raznolika starostna in vrstna sestava), strnjenost in širina obrežnih pasov so tiste značilnosti, ki omogočajo pravo delovanje obrežnih pasov. Stabilizacija brežin, preprečevanje erozije in odnašanja brežin, senčenje vodotoka (uravnavanje temperature vode), oblikovanje habitatov za vodne in obvodne organizme, preprečevanje prekomernega vnosa hranil in drugih snovi z okoliških (predvsem kmetijskih) površin in posredno pozitiven vpliv na kakovost podtalnice, vse to opravlja ustrezna obrežna zarast. V Sloveniji je bil namreč, glede na zgodovinske podatke, v obrežnem pasu rek v vseh regijah prisoten listopadni gozd, tudi ob nižinskih rekah, kjer je danes prisotna bolj enostavna vegetacija z grmovjem, občasno prisotnostjo gozda in travnikov.
Z odstranitvijo invazivk in vzpostavitvijo obrežne zarasti želimo obrežnemu pasu povrniti navedene funkcije in s tem pomagati naravi in človeku.
Polaganje vrbovega popleta in položen vrbov poplet (foto: Direkcija Republike Slovenije za vode)