Sodelavci LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave so v sodelovanju s Planinskim društvom Poljčane, ki skrbi za nahajališče na Boču, konec lanskega leta za 200 m2 povečali ograjeno območje (pred tem je območje obsegalo 1.200 m2), kamor se velikonočnica lahko nemoteno širi. Pri tem so sodelovali tudi s projektnim partnerjem Zavodom za gozdove, ki je spremenil potek gozdne ceste, tako da ta sedaj poteka ob nahajališču. Širitev pa je omogočil tudi lastnik Kmetijska zadruga Šmarje. Sodelovanje med različnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi se tudi v tem primeru potrjuje kot ključno pri varstvu narave – posebej še redkih vrst.
Posebnost je, da velikonočnica glede na naravne danosti v Sloveniji sploh še uspeva
Velikonočnica (Pulsatilla grandis) je ena naših redkih predstavnic stepskih rastlin, ki ima v Sloveniji najbolj zahodni rob zemljepisne razširjenosti in prava posebnost je, da glede na naravne danosti v Sloveniji sploh uspeva. Prisotna je le še na nekaj rastiščih, eno od večjih je na območju Boča oziroma Bočke ravni, kjer pa strokovnjaki kljub izjemnim prizadevanjem lokalne skupnosti in planincev opažajo upad številčnosti populacije. Vse o stanju rastišča in o prizadevanjih za ohranitev velikončnice lahko izveste več v kratkem dokumentarnem filmu Velikonočnica: Simbol varstva narave.
Boč, imenovan tudi Štajerski Triglav, predstavlja najvzhodnejši del Karavank. Zaradi pestrosti kraških pojavov (kraške jame, kraški izviri, vrtače, požiralniki) velja za območje osamelega krasa. Takšna pestrost kraških pojavov v tem delu Slovenije je izjemno redka. Na tem območju je malo obdelovalnih površin, med njimi so najpogostejši travniki in pašniki.
Rastišče velikonočnice na Boču (Foto: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave)