Sove, ki letajo tudi podnevi, ne živijo samo v pravljicah

V Sloveniji živi 10 vrst sov, med njimi za pet vrst (kozača, mali skovik, veliki skovik, koconogi čuk, velika uharica) skrbimo tudi s pomočjo evropskega omrežja Natura 2000. Najmanjša med njimi je mali skovik, ki je le malo večja od vrabca in velja za najmanjšo sovo v Evropi.

Mali skovik (Glaucdium passerinum) doseže le od 16 do 17 cm in je dejaven pretežno podnevi. Večinoma se prehranjuje z malimi sesalci in pticami. Pozimi pa svoj plen skladišči v gnezdilnih duplih drugih ptic, ki jih porablja v času pomanjkanja hrane, npr. ko zapade visok sneg.

Njegovo življenjsko okolje so iglasti in mešani gozdovi v višjem sredogorju in visokogorju

Mali skovik sklenjeno poseljuje severno Evropo, v južnih delih pa je omejen na gorske gozdove v Alpah, Karpatih in Dinaridih. Pri nas se pojavlja in gnezdi v višjih legah (med 1.000 in 1.700 m nadmorske višine) v alpskem in dinarskem prostoru. Po ocenah strokovnjakov izbira mali skovik višje nadmorske višine zaradi odsotnosti večjih plenilcev, še posebej večjih sov.

V Sloveniji je najbolj razširjen v alpskih gozdovih Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp in Pohorja. Redno se pojavlja tudi na drugih območjih, kot so Jelovica, Kočevsko in Snežnik. Vezan je predvsem na iglaste (v alpskem prostoru) in mešane gozdove, npr. jelovo-bukove gozdove (tako v alpskem kot dinarskem prostoru). 

Vrsta je občutljiva na prisotnost večjih plenilskih vrst, ujed in sov

Varnejše zavetje najde mali skovik v višjih legah in bolj strnjenih gozdnih kompleksih, kjer se lahko bolje skrije pred plenilci. Za njegovo ohranjanje je tako pomembno ohranjanje starejših gozdov z večjo lesno zalogo in z dovolj stoječe odmrle mase. V te detli in žolne iztešejo gnezdilna dupla, ki jih kot sekundarni duplar zaseda mali skovik. Po domnevah strokovnjakov imajo poleg odstranjevanja odmrle mase v starejših gozdnih sestojih, negativen vpliv na malega skovika tudi nastajanje večjih vrzeli v gozdu zaradi podnebnih sprememb in obsežnejših pomlajevanj gozdov. Zaradi katerih se v višjih legah pogosteje pojavljajo nekateri plenilci, npr. lesna sova.

V projektu LIFE-IP NATURA.SI sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo preučujejo razširjenost in ogroženost malega skovika na pilotnem območju Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci. V nadaljevanju bodo na podlagi terenskih pregledov in stanja vrste pripravili predloge ukrepov za ohranjanje malega skovika na tem območju.

Foto: Matjaž Bedjanič, Nacionalni inštititut za biologijo