Spomladi se v gozdovih začenja ples divjega petelina

Slovenija ima dolgoletno tradicijo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi

Gozdovi pokrivajo eno tretjino zemeljskega površja in so življenski prostor 80 odstotkov svetovne kopenske biodiverzitete. V Sloveniji gozdovi predstavljajo 70 odstotkov omrežja Natura 2000. Imajo pomembno funkcijo za ohranjanje ekosistemov, saj čistijo vodo in zrak, blažijo temperaturne in podnebne ekstreme, preprečujejo in blažijo vplive poplav, varujejo naselja pred plazovi in nudijo življenski prostor številnim vrstam. So prostor naravne in kulturne dediščine, prostor za rekreacijo in turizem ter obnovljiv vir energije. 

V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja se je v Sloveniji začel razvoj trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdom - t.i. slovenske gozdarske šole, njen utemeljitelj je bil prof. dr. Dušan Mlinšek. Slovenski sistem gospodarjenja z gozdovi v ospredje postavlja gozd kot ekosistem, njegovo ohranjanje in sonaravni razvoj ter kakovostno gospodarjenje in trajnostno rabo vseh dobrin in storitev gozda v dobro narave in ljudi. V vseh slovenskih gozdovih se gospodari skladno z gozdnogospodarskimi načrti, ki upoštevajo naravovarstvene smernice, in s programom upravljanja območij Natura 2000. 

Partnerji projekta LIFE-IP NATURA.SI na pilotnem območju Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci izvajajo aktivnosti za okrepljeno upravljanje Nature 2000 in konkretne akcije za ohranjanje za divjega petelina, gozdnega jereba, koconogega čuka, malega skovika, triprstega detla, raka koščaka in rastlino močvirski meček ter dva gozdna habitatna tipa.

Največja gozdna kura pri nas, ki je pokazatelj dobro ohranjenih gozdov

Divji petelin, ki je sicer slab letalec, za svoj življenjski prostor običajno izbira območja med 1.000 in 1.600 metri nadmorske višine. Ta mu nudijo pestro prehrano in dinamiko prostora v različnih letnih časih: pozimi se zadržuje v krošnjah dreves, poleti išče gozdne poseke in jase. Za njegov življenjski prostor je pomembna dobra presvetljenost gozdov, ki spodbuja rast borovničevja in vzpostavitev mravljišč, ter ustrezna količina odmrlega lesa. V rastitvenem obdobju divji petelin pokaže svoj izjemen značaj s petjem in plesom za osvajanje samic.

Divji petelin najbolj potrebuje mir

Starejši viri kažejo, da je nekoč divji petelin poseljeval večino Slovenije (razen nižinskih delov vzhodne Slovenije in večji del Primorske). Med drugim ni bil prav nič nenavaden prebivalec ljubljanskega Rožnika. V zadnjih 130 letih je bila številčnost divjega petelina na Slovenskem največja v letih med 1910 in 1930, po letu 1960 pa stalno zmanjšuje. Divji petelin ima v Sloveniji skrajni rob geografske razširjenosti na območjih jugovzhodnih Alp in severozahodnih Dinaridov. Osrednji del razširjenosti pa predstavljajo države severne Evrope in pribaltske države ter Rusije.

Zavod RS za varstvo narave je v projektu LIFE-IP NATURA.SI v letu 2020 v sodelovanju z lovskimi družinami na pilotnem območju Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci ter zaposlenimi v LPN Kozorog-Kamnik izvedel popis rastišč in habitata divjega petelina. Pri popisu so poleg številčnosti osebkov analizirali tudi njegov življenjski prostor: kakšen je delež pokritosti z borovničevjem in kako pogosto so prisotna mravljišča ter delež odmrle lesne mase.

S primerjavo rezultatov vseh obstoječih raziskav  od 80. let preteklega stoletja dalje je bilo ugotovljeno, da je populacija divjega petelina na območju Slovenije v upadanju. Upadanje je prisotno tudi na območju Kamniško-Savinjskih Alp, a je vseeno manj izrazito kot na drugih območjih države, saj ima divji petelin tukaj najboljše pogoje v Sloveniji. Upad populacij je manj izrazit v višinskem pasu od 1.400 do 1.600 metrov. Ta populacija predstavlja eno močnejših jeder v Sloveniji, ki jo je vsekakor potrebno ohranjati in krepiti.

Največ aktivnih petelinov (86 odstotkov od vseh aktivnih petelinov) živi v višinskem pasu od 1.200 do 1.600 metrov. Rastišča, ki imajo do 50-odstotno pokritost z borovničevjem, predstavljajo tri četrtine vseh rastišč. V popisu so spremljali tudi pojavnost mravljišč. Slednja so prisotna na 84 % vseh rastišč. 

Divji petelin je zelo občutljiv za različne motnje v življenjskem prostoru. Motnje so bile zaznane na skoraj treh četrtinah rastišč. Le pri 18 odstotkih aktivnih rastišč teh niso zabeležili. Dve petini motenj predstavljajo aktivnosti gozdarstva in lova, več kot polovico pa predstavljajo aktivnosti rekreacije in turizma.

Zaigraj v plesu divjega petelina

Letošnjo pomlad bodo sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije v sodelovanju s partnerji projekta LIFE-IP NATURA.SI vzpostavili prvi tematski poligon za otroke Ples divjega petelina. Z njim želijo prispevati k boljšemu poznavanju in razumevanju vloge te izjemne živalske vrste Nature 2000 za naravo in ljudi. Tematski poligon Ples divjega petelina je razvit v skladu z načeli gozdne pedagogike z namenom, da varstvo narave približamo najmlajšim, da bodo tudi prihodnje generacije ohranjale naravno dediščino tako dobro kot tiste pred nami.

Ples divjega petelina bo spomladi 2022 zaživel na zelenici Občine Nazarje pri Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec. Kot namizno družabno igro jo boste lahko igrali tudi pri vas doma: na spletnem mestu natura2000.si bo družabna igra pripravljena za pripravo za domačo uporabo.