Sporocivrsto.si: sporočite informacije o bobru

Na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) v projektu LIFE NarcIS zbirajo podatke o bobru. Žival je aktivna ponoči, zato jo redko vidimo, pogosteje opazimo sledi njene aktivnosti, predvsem oglodana ali podrta drevesa, jezove in brloge (bobrišča). Če ste opazili bobra ali znake njegove prisotnosti, vas na ZRSVN vabijo, da ga/jih fotografirate, podatke pa vnesete na sporocivrsto.si, ki deluje tudi na mobilnih napravah.

Bobri, največji evropski glodavci imajo značilen ploščat rep in plavalno kožico med prsti zadnjih nog, ki jim omogočata odlično plavanje. Prednje noge so krajše in namenjene držanju hrane, kopanju in prenašanju materiala. Njihov gost kožuh je rjave barve, pri čemer je trebušni del nekoliko svetlejši od hrbtnega. Bobri so izključno rastlinojedi, hranijo se predvsem z različnimi zelmi, objedajo pa tudi drevje in grmovje.

V preteklosti je bil bober splošno razširjen po Sloveniji, sredi 18. stoletja pa je bil iztrebljen zaradi lova za kože, meso in bobrovino. Pred nekaj več kot dvajsetimi leti se je bober vrnil v naše kraje. Bobrišča skrbno gradi in vzdržuje celotna družina (razen isto-letnih mladičev), z gradnjo ali vzdrževanjem pa običajno začnejo pozno poleti in jeseni. Njihove sledi lahko najdemo ob Dravi, Muri, Krki, Kolpi in nekaterih drugih slovenskih rekah.

V Sloveniji je bober zavarovan in uvrščen na rdeči seznam ogroženih vrst kot izumrla in prizadeta vrsta. Varujemo ga po Bernski konvenciji in z omrežjem Natura 2000.

Več informacij je dostopnih na tej povezavi.

Bober (Foto: Miha Krofel)