Rogača, ki je kljub strašnemu videzu zelo miren in neagresiven, težko zamenjamo z drugo vrsto hrošča. Ima podolgovato, široko in rahlo sploščeno telo. Samca enostavno določimo že po rogovju podobni preobraženi čeljusti, s katero skuša premagati nasprotnika v boju za samico, teritorij ali hrano. Glava in noge so črne ali temnorjave barve, preostali del telesa pa je temno rjav do kostanjevo-rdeč.
V Sloveniji je hrošč rogač zavarovana živalska vrsta, varujemo ga tudi z omrežjem Natura 2000. Njegov življenjski cikel je neizogibno povezan z lesom, najpogosteje vseh vrst hrastov, pravega kostanja, velikega jesena in sadnega drevja, redkeje drugih listavcev. Odrasli hrošči so aktivni v mraku med majem in avgustom, najpogosteje pa med drugo polovico junija in prvo polovico julija. Najlažje jih v toplih poletnih večerih opazimo v času tik pred sončnim zahodom.
Več informacij je dostopnih na tej povezavi.
Hrošč rogač (Lucanus cervus) (Foto: Martnik Vernik, ZRSVN)