Skoči do osrednje vsebine

Sporocivrsto.si: sporočite informacije o šotnem mahu

Na Zavodu za varstvo narave Republike Slovenije (ZRSVN) v projektu LIFE NarcIS zbirajo podatke o šotnem mahu. Šotni mahovi tvorijo obsežne blazine na trajno vlažnih in kislih tleh, ki lahko neprekinjeno rastejo tudi več tisočletij. Prevladujejo na barjih. Če ste opazili šotni mah, vas na ZRSVN vabijo, da ga fotografirate, podatke pa vnesete na sporocivrsto.si, ki deluje tudi na mobilnih napravah.

V Sloveniji najdemo okoli 30 vrst šotnih mahov. Šotni mah je sestavljen iz drobnih, tesno povezanih lističev, ki so spiralno razporejeni okoli stebelca in mu dajejo mehak, puhast videz. Nežne vejice se razvejijo in tvorijo goste preproge ali šope. Na leto šotni mah zraste približno 7 do 10 mm. Mladi poganjki stalno priraščajo na vrhu, spodnji deli pa postopoma odmirajo in se spreminjajo v šoto. Na ta način v desetih letih nastane približno en centimeter šote, v procesu pa se celotno barje dviguje nad okolico in izgubi stik s talno vodo ter se napaja le še s padavinami. Taka rastišča so s hranili zelo revna in kisla, zato tu poleg šotnih mahov uspevajo le še redke in močno specializirane vrste rastlin. Šota je pomemben del ekosistema barij in drugih močvirij ter ima bistveno vlogo pri zadrževanju vode in ogljika.

Barja so v evropskem merilu med najbolj ogroženimi življenjskimi okolji, v Sloveniji so ogrožena zlasti prehodna barja v nižje ležečih predelih. Šotni mah varujemo z omrežjem Natura 2000, po Uredbi o zavarovanih rastlinskih vrstah pa so zavarovane vse vrste šotnih mahov, ki jih najdemo v Sloveniji. 

Več informacij je dostopnih na tej povezavi


Šotni mah (Foto: Karin Gabrovšek, Zavod RS za varstvo narave)

Hvala za vaš odziv

Če želite na vaš odziv prejeti odgovor odgovorne institucije, lahko zaprosite za odgovor.

Pomagajte nam izboljšati spletišče
Ste našli informacije, ki ste jih iskali?
DA NE