Spremljanje stanja vidre in bobra v letih 2022-2025

Rezultati monitoringov so pridobljeni po standardiziranih metodah in bodo vključeni tudi v informacijski sistem varstva narave NarcIS.

Evrazijska vidra je srednje velik sesalec iz družine kun, izjemno dobro prilagojen življenju v vodi. Naseljuje predvsem celinske vode, uporablja pa tudi obalne morske habitate, estuarije in lagune. Njeno podolgovato telo, plavalne kožice med prsti in gost kožuh ji omogočajo učinkovito gibanje ter življenje tudi v hladni vodi. Prehranjuje se predvsem z ribami, pa tudi z raki, dvoživkami, vodnimi žuželkami in drugim plenom, pri čemer je njena prehrana odvisna predvsem od razpoložljivosti hrane. Zaradi močne povezanosti z vodnimi in obvodnimi ekosistemi je pomemben pokazatelj kakovosti vodnega okolja.

Monitoring populacije vidre v sezonah 2022/23, 2023/24 in 2025/26

Sodelavci Zavoda Zemljan in Lutre – Inštituta za ohranjanje naravne dediščine, so v sezonah 2022/23, 2023/24 in 2025/26 izvedli monitoring vidre na območju Slovenije. Z izvedbo tretje sezone je bil zaključen prvi sistematični pregled razširjenosti vidre na celotnem območju države.

V treh sezonah je bilo pregledanih 995 popisnih mest. Od vseh opravljenih pregledov je bilo 886 lokacij ob času pregleda ocenjenih kot primernih. Prisotnost vidre je bila potrjena v 629 primerih oziroma pri 71 odstotkih pregledov primernih lokacij. Na podlagi zbranih podatkov ocenjujejo, da v Sloveniji živi med 618 in 759 samostojnih osebkov vidre od tega 107-148 osebkov na območjih Nature 2000.

Monitoring je potrdil prisotnost vidre v večjem delu Slovenije. Vrsta uporablja tudi manjše vodotoke, zato so za njeno ohranjanje pomembni kakovostni in med seboj povezani vodni ter obrežni habitati. 

Prikaz rezultatov monitoringa v UTM 10x10 kvadrantih

Današnja razširjenost vidre je povezana tudi z okrevanjem populacije po izrazitem upadu v drugi polovici 20. stoletja. K njenemu okrevanju so pomembno prispevali zakonsko varstvo vrste, izboljšanje kakovosti vodnega okolja in zmanjšanje neposrednega preganjanja.

Rezultati monitoringa kažejo, da pomemben del slovenske populacije vidre živi zunaj območij Nature 2000. To potrjuje, da ugodno stanje vrste ni odvisno zgolj od upravljanja znotraj teh območij, temveč tudi od ohranjanja kakovostnih vodotokov in priobalnih habitatov v širšem prostoru.

Stanje ohranjenosti vidre je ocenjeno kot ugodno. Hkrati rezultati opozarjajo na pomemben izziv za prihodnje ohranjanje vrste. Med letoma 2014 in 2024 se je v 86 odstotkih hidrografskih območij zmanjšal delež lesne in grmovne vegetacije v obrežnem pasu. Ta vegetacija vidri zagotavlja zavetje in predstavlja pomemben del njenega življenjskega prostora. Pomemben dejavnik je tudi razpoložljivost hrane, saj je bila biomasa rib na številnih pregledanih lokacijah ocenjena kot manj primerna oziroma neprimerna.

Kljub ugodnemu stanju ostaja nepojasnjeno redko pojavljanje vidre na območju Kolpe in Lahinje. Ocenjena velikost populacije je skladna z dosedanjimi strokovnimi ocenami, razširjenost vrste pa kaže na pomen Slovenije za evrazijsko vidro v srednji Evropi.

Kaj bo v prihodnje ključno za varstvo vrste? Za dolgoročno ohranjanje vidre bo pomembno zagotavljati dobro povezano omrežje kakovostnih vodnih habitatov in ohranjati ključne rečne koridorje.

Pomemben del prihodnjega monitoringa bo prav tako spremljanje vplivov obsežnih sanacij in hidromorfoloških ureditev, izvedenih po poplavah leta 2023. Primerjava rezultatov med posameznimi cikli monitoringa bo omogočila boljšo oceno njihovih dolgoročnih vplivov na kakovost vodnih habitatov in populacijo vidre. Novi podatki bodo pomembni tudi pri prihodnjih posodobitvah omrežja Natura 2000 ter pri načrtovanju ukrepov za ohranjanje povezanosti populacije vidre.

Vidra (Foto: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI)

Monitoring populacije bobra v sezonah 2022/23, 2023/24 in 2025/26

Sodelavci Zavoda Zemljan in Lutre – Inštituta za ohranjanje naravne dediščine, so v sezonah 2022/23, 2023/24 in 2025/26 izvedli tudi monitoring bobra. Z izvedbo tretje sezone je bila zaključena vzpostavitev prvega sistematičnega nacionalnega monitoringa te vrste.

Na podlagi vseh zbranih podatkov so v Sloveniji ocenili 496 bobrovih teritorijev, populacija pa naj bi štela med 1.389 in 2.381 osebkov. Največ teritorijev je bilo ugotovljenih v porečju Save, sledita porečji Mure in Drave. Na območjih Nature 2000 je bilo ocenjenih 214 teritorijev oziroma približno 43 odstotkov vseh teritorijev v Sloveniji.

Rezultati potrjujejo, da se bober po ponovni naravni naselitvi še naprej širi po Sloveniji. Prisoten je na večjem delu donavskega povodja, njegovo stanje ohranjenosti pa je trenutno ocenjeno kot ugodno. Populacijski trend je ocenjen kot pozitiven, saj je bober še vedno v fazi širjenja. V prihodnjih letih je zato mogoče pričakovati nastanek novih teritorijev. Višja ocena velikosti populacije od prejšnje ne pomeni nujno tolikšnega povečanja števila bobrov, saj je k natančnejši oceni pomembno prispeval večji obseg podatkov in boljša prostorska pokritost monitoringa.

Bober je za zdaj potrjen le v donavskem povodju, v jadranskem povodju pa ga še niso zabeležili. Razširjen je predvsem v severovzhodni, vzhodni, jugovzhodni in osrednji Sloveniji, medtem ko v zahodni Sloveniji njegova razširjenost ostaja omejena.

Karta prikazuje razširjenost bobra v Sloveniji na ravni UTM mreže 10 × 10 km.

Tudi pri bobru rezultati opozarjajo na pomen kakovostnih obrežnih habitatov. Lesna obrežna vegetacija je pomemben vir hrane, gradbenega materiala in zavetja. Analiza rabe tal je pokazala izrazito zmanjševanje njenega deleža. Med letoma 2016 in 2024 se je delež gozdov, dreves in grmičevja zmanjšal pri večini pregledanih vodotokov, kar kaže na postopno slabšanje enega ključnih habitatnih elementov za bobra. Čeprav se to zaradi časovnega zamika še ne odraža v populacijskem trendu, lahko dolgoročno vpliva na nadaljnje širjenje populacije in njeno stabilnost.

Kaj predstavlja največji izziv za dolgoročno stabilnost populacije? Rezultati monitoringa kažejo, da se stanje enega ključnih habitatnih elementov za bobra na večini območij Nature 2000 ne razvija v smeri doseganja zastavljenih varstvenih ciljev. Ohranjanje in obnova obrežne lesne vegetacije, zmanjševanje fragmentacije habitatov ter zagotavljanje prehodnosti vodotokov bodo zato ključni za dolgoročno stabilnost populacije.

Bober (Foto: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI)

Vzpostavljena enotna metodologija bo omogočila primerljivo spremljanje razširjenosti, številčnosti populacij in stanja habitatov obeh vrst tudi v prihodnje. Rezultati monitoringa bodo pomembni za izvajanje Programa upravljanja območij Nature 2000, pripravo naravovarstvenih smernic ter izpolnjevanje obveznosti Slovenije po Direktivi o habitatih. Pri vidri poročilo posebej poudarja, da prvič dobivamo primerljive podatke za celotno Slovenijo, to predstavlja izhodišče za prihodnje spremljanje sprememb razširjenosti, velikosti populacije in stanja habitatov.