Ste videli netopirja z obročkom?
Netopirji so nočno aktivne živali, ki si za zatočišča podnevi izbirajo skrivna, nedostopna mesta, od jam in podstrešij stavb, do manjših razpok v skalah ali pod drevesnim lubjem. Podobno kot nekatere vrste ptic se tudi netopirji selijo med zatočišči glede na letni življenjski krog, ki je nazorno predstavljen v knjižici Netopirji v stavbah kulturne dediščine. Poleg skrivnega življenja so si živali iste ali celo različnih vrst izredno podobne. Metoda, ki močno olajša pridobivanje podatkov o ekologiji in vedenju netopirjev, je obročkanje.
Navadni mračnik, prezimujoča gruča (foto: Primož Presetnik)
V Sloveniji netopirje obročkajo že skoraj 20 let
Slovenski center za obročkanje netopirjev deluje od leta 2006 v Centru za kartografijo favne in flore. Strokovnjak za netopirje iz Centra za kartografijo favne in flore Primož Presetnik: »Netopirjev pri nas ne obročkamo kar vsevprek, temveč namensko za raziskave, kjer potrebujemo dolgoročno prepoznavo živali. Obročkovalci morajo najprej zelo dobro osvojiti metode rokovanja z netopirji, prepoznavo vrst in določanje starosti ter spola netopirjev. Poleg tega morajo predstaviti namen obročkanja in redno letno poročati o obročkanih netopirjih.«
Netopirjem obroček namestijo na podlaket. Pri tem pustijo dovolj prostora, da obroček lahko drsi po podlakti in letalni opni, ter pazijo, da onemogočijo zdrs prek sklepov in prstnih kosti. Uporabljajo zelo lahke in za netopirje najbolj primerne aluminijaste obročke, ki niso sklenjeni. Opremljeni so z unikatno identifikacijsko kodo.
Dolgokrili netopir (foto: Primož Presetnik)
V Slovenskem centru za obročkanje netopirjev vodijo evidenco o najdbah obročkanih netopirjev v Sloveniji, obročkanih pa je bilo že več sto netopirjev. »Na podlagi obročkanja smo na primer zabeležili selitve velikih podkovnjakov med slovenskim in hrvaškim delom Gorjancev in redne selitve dolgokrilih netopirjev med slovenskimi in avstrijskimi zatočišči. S pomočjo obročkov smo lahko prepoznali tudi 15-letno belorobo netopirko, ki nosi sedaj svetovni rekord v starosti za to vrsto.«, navaja Presetnik. Pri raziskavah se posvečajo tudi netopirjem, ki se selijo na dolge razdalje, kot so veliki mračnik, gozdni mračnik, navadni mračnik, Nathusijev netopir, dvobarvni netopir, vendar tu še niso imeli sreče. Raziskave kažejo, da se ti zagotovo selijo pomladi in jeseni tudi preko Slovenije. Presetnik: »V zadnjih letih je na primer preko našega ozemlja letel na svoji poti iz Rusije v Italijo tudi veliki mračnik, ki nosi netopirski svetovni rekord v zabeleženih selitvi, saj je v 18 dneh premagal kar 3.360 kilometrov oziroma v ravni črti 2.515 kilometrov.«
Belorobi netopir (foto: Primož Presetnik)
V netopirnice na območju Ljubljane se netopirji vračajo več let
S pomočjo obročkov je bilo dokazano tudi vračanje netopirjev v iste netopirnice na območju Ljubljane. Netopirnice so umetna zatočišča, ki jih nameščamo predvsem v okolju, kjer primanjkuje manjših naravnih zatočišč (npr. dupla dreves). V Ljubljani je na drevesih nameščenih že 35 netopirnic, ki jih v Slovenskem društvu za proučevanje in varstvo netopirjev od leta 2015 spomladi in jeseni pregledujejo in vzdržujejo v projektu Netopirji – skrivnostni Ljubljančani. Najdene netopirje tudi obročkajo in tako so ob pregledih v letu 2024 našli 9 že obročkanih netopirjev dveh vrst ter tako potrdili, da se vračajo v iste netopirnice. Eno samico drobnega netopirja so v netopirnici na Koseškem bajerju zabeležili že štirikrat od leta 2018, kar pomeni, da to netopirnico redno obiskuje in da je stara že vsaj šest let.