Ste že oddali glas za finaliste nagrade Nature 2000?

Svoj glas za nagrado Natura 2000 lahko oddate tukaj le še do 22. septembra!

Finalisti so razdeljeni v pet kategorij:

• ohranjanje,
• družbeno-ekonomski učinki,
• komuniciranje,
• usklajevanje interesov/percepcije ter
• čezmejno sodelovanje in mreženje.

Projekti s slovenskimi partnerji so med finalisti v kategorijah družbeno-ekonomski učinki (projekt LENA), usklajevanje interesov / percepcije (projekt ECO KARST) in kategoriji ohranjanje (projekt Od lagun z odpadno vodo do naravnega rezervata).

Slovenski partnerji so s projektnimi aktivnostmi sodelovali na območju Notranjskega regijskega parka, Triglavskega narodnega parka in porečja Drave. V projektne aktivnosti je bilo tako neposredno vključenih pet območij Nature 2000.

Dva projekta LENA in ECO KARST za prebivalce območij Nature 2000

»V projektu ECO KARST smo iskali možnosti za naravi prijazen, lokalni in trajnostni razvoj, ki temelji na identifikaciji ekosistemskih storitev in nosilnih kapacitet okolja. Razvili smo prenovljeno metodologijo za kartiranje, določanje in vrednotenje ekosistemskih storitev kraških zavarovanih območij. Sodelovali smo z lokalnim prebivalstvom. Z njihovo pomočjo pa smo oblikovali akcijske načrte, ki so dodatek obstoječim upravljavskim načrtom in z njimi krepijo upravljavske zmogljivosti parkov,« je povedal predstavnik vodilnega partnerja Sašo Gorjanc iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Branka Odlazek z Regionalne razvojne agencije Gorenjske je izpostavila projektno aktivnost, imenovano divje rastline. Ukvarjali so se z upravljanjem organiziranega nabiralništva divjih rastlin v tržne namene na območjih Nature 2000. V projektu je Javni zavod Triglavski narodni park oblikoval svoj znak kakovosti TNP, ki so ga že pridobili ponudniki različnih storitev in izdelkov, ki odražajo visoke standarde na področju varstva okolja, ohranjanja narave in biodiverzitete ter ohranjanja kulturne dediščine. Prav tako so v certifikacijski sistem prenesli  del standarda FairWild. V projektu so razvili sistem izobraževanja o trženju naravne dediščine, imenovanega vodniki po Podonavju. Namenjen je lokalnim vodnikom, izobraževanje pa je uspešno zaključilo že 16 vodnikov. V projektu so pripravili tudi regionalni akcijski načrt za razvoj e-kolesarstva.

Nov naravni rezervat Ormoške lagune

Bazeni nekdanje Tovarne sladkorja Ormož, ki so nastali za čiščenje odpadnih vod pri pridelavi sladkorja, so bili že v času delovanja tovarne območje za gnezdenje in selitev vodnih ptic. Z zaprtjem tovarne v letu 2006 se je prekinil dotok vode v bazene in tako se je območje začelo zaraščati in izgubljati naravovarstveni pomen. S projektom LIFE programa LIVEDRAVA so partnerji  izvedli ukrepe za izboljšanje habitatov vodnih ptic in za njih obnovili selitvene poti ter s tem prispevali k ohranjanju populacije varovanih rastlinskih in živalskih vrst. Z vzpostavitvijo naravnega rezervata pa so ustvarili temelje za sonaraven razvoj območja tudi v prihodnje.

Dr. doc. Damijan Denac, vodja projekta in direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), in Dominik Bombek, koordinator za izobraževanja in stike z javnostmi v Naravnem rezervatu Ormoške Lagune, sta povedala, da so v projektu izvedli številne aktivnosti in posege - vzpostavili nov dotok vode v bazene, izdelali več večjih in manjših gnezditvenih otokov, odkupili večji del bližnjega poplavnega gozda, vzpostavili pašne površine za vodne bivole - s katerimi so izboljšali življenski prostor vodnih ptic. In že po nekaj letih so vidni pozitivni učinki: na območje so se vrnile številne ogrožene vrste, ki so izginile ob prenehanju delovanja tovarne. Leta 2017 so vzpostavili Naravni rezervat Ormoške lagune, ki služi tudi kot učno-raziskovalni center ter ga obiskujejo šole in posamezniki. Letno jih obišče okrog 6.000 obiskovalcev, ki z vodniki ali sami na urejeni učni poti spoznavajo vodne ptice.