Strokovna ekskurzija po sledeh Nature 2000 v gozdovih Pohorja

Na kabinetnem delu ekskurzije je zbrane udeležence pozdravil v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Janez Logar, ki je poudaril dobro stanje slovenskih gozdov in letošnje aktivnosti v procesu obnove območnih načrtov. Ukrepi, ki usmerjajo izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov, so plod dolgoletnega dela, ki presega redno delo zaposlenih. Gregor Danev, vodja projekta LIFE-IP NATURA.SI pri ZGS, je predstavil analizo PUN 2015–2018/19 in izpostavil analizo kompleksnega območja Nature 2000 Pohorje, kjer so se vsi ključni kazalniki stanja gozdov izboljšali. Ljudmila Medved, ZGS OE Slovenj Gradec, je predstavila območje Pohorja, njegovo zgodovino in aktivnosti na več projektih (NATREG, WETMAN, ALPA, SUPORT, LIFE TO GRASSLANDS, POHORKA). V okviru projektov so pripravili in izvedli nabor ukrepov za ohranjanje planj in vrst, kot je npr. divji petelin, ter aktivnosti conacije prostora. Učinki projektov in večletnega dela so že vidni in omogočajo učinkovitejše upravljanje ter vključevanje v strateške dokumente in načrte tega območja. Pogledali smo si tudi video o Pohorju (Pohorje skozi čas), ki ga je pripravila RRA Koroška.

Koroška. Kultura in dediščina: Pohorje skozi čas

Na terenu smo si ogledali nekaj lokacij izvedbenih ukrepov na projektih, in sicer:
1. travišča Volovice, kjer so odstranjevali zarast in s tem tudi pospeševali delež borovnice, pomembne hrane za divjega petelina, in lesene pomladitvene ograje, ki so prijazne divjemu petelinu.
2. Rogla – Ostruščica, kjer so s sadnjo vrst, kot so macesen, bukev in jerebika, ustvarjali manjše strukture za vrste Nature 2000 na Pohorju. Uredili so tudi manjše barje in postavili leseno pot z informativnimi tablami ter tako poudarili izobraževalno funkcijo teh območij. 
3. Pot med krošnjami, kjer nam je direktor podjetja dr. Jurij Gulič predstavil zgodovino nastanka poti in njene funkcije. 

Na strokovni ekskurziji je med udeleženci potekala razprava o različnih temah naravovarstva v gozdarstvu. Izpostavili so dileme glede določanja gozdnega prostora, ukrepov ekocelic brez ukrepanja, puščanja odmirajočega stoječega odmrlega drevja, trajno negospodarjenih gozdov – gozdnih rezervatov, mirnih con, nadzora v gozdu, ukrepov iz Pravilnika o sofinanciranju in financiranju vlaganj v gozdove, monitoringu in razpoložljivosti podatkov ter problemih umeščanja vetrnih elektrarn.

Teo Hrvoje Oršanič, direktor ZRSVN, je poudaril, da je območje Pohorja ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Simona Kaligarič, vodja OE Maribor ZRSVN, je poudarila sodelovanje vseh sektorjev na tem območju, predvsem v okviru projektov in ključno sporočilo, da smo dosegli vse cilje. Janez Logar, v.d. direktorja ZGS, je pozdravil spoštljiv dialog in skupne točke vseh prisotnih institucij. Imamo namreč iste cilje, zato je mnenje drugih izjemno dragoceno. Ivo Trošt, vodja Sektorja za gozdarstvo SiDG, je poudaril pomen strokovne poenotenosti, predvsem glede pomena funkcij gozdov. Izpostavil je aktualen izziv umeščanja vetrnih elektrarn v gozdni prostor, kjer je zelo pomembno naravovarstveno stališče. Ljudmila Medved, ZGS OE Slovenj Gradec, je dodala, da je izvajanje naravovarstvenih ukrepov v praksi večplastno in da je ključna vloga revirnih gozdarjev ter komunikacija z lastniki. Mateja Blažič, vodja Sektorja za ohranjanje narave na MOP, vidi na eni strani te naloge kot dolžnost na drugi pa kot dejstvo, da je to pomembno za vse, saj smo vsi odvisni od narave. Naš glavni cilj mora biti ohranjanje narave in sonaravni razvoj. Gregor Meterc, vodja Sektorja za gozdarstvo na MKGP, je poudaril sodelovanje in dialog ter dejstvo, da takšni dogodki zbližujejo.

Vsi smo se strinjali, da je takšna izmenjava mnenj in medsektorsko sodelovanje ključnega pomena za ohranjanje narave in varstvo biotsko izjemno pestrih območij.