Svetovni dan mokrišč: kjerkoli se zemlja sreča z vodo, življenje cveti

Svetovni dan mokrišč ima status uradnega mednarodnega dneva Združenih narodov od leta 1997. V iranskem Ramsarju so 2. februarja leta 1971 podpisali Konvencijo o mokriščih – Ramsarsko konvencijo, ki predstavlja najstarejši sodobni globalni medvladni okoljski sporazum in edini, ki je v celoti posvečen določenemu ekosistemu. Danes konvencijo podpira 172 držav pogodbenic, ki so se zavezale k ohranjanju in trajnostni rabi mokrišč.

Mednarodna sporočila Ramsarske konvencije, Združenih narodov in Evropske unije vse bolj poudarjajo, da so mokrišča naš ključni naravni zavezniki pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami. Z ohranjanjem in obnovo mokrišč hkrati varujemo biotsko raznovrstnost, povečujemo odpornost družbe na ekstremne vremenske dogodke ter prispevamo k doseganju podnebnih ciljev.

Mokrišča zagotavljajo ključne ekosistemske storitve: so vir pitne vode in hrane, izboljšujejo kakovost voda, ščitijo pred ekstremnimi vremenskimi pojavi, zmanjšujejo vplive naravnih nesreč, blažijo poplave in zadržujejo vodo v sušnih obdobjih. So izjemni ponori ogljika in so prepoznana kot eden najpomembnejših naravnih ekosistemov za blaženje podnebnih sprememb.

Cerkniško jezero (foto: arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI)

V Sloveniji izvajamo številne projekte za ohranjanje in obnovo mokrišč in njihove biotske raznovrstnosti:

• LIFE RESTORE for MDD, namenjen ohranjanju poplavnih gozdov v biosfernem območju Mura–Drava–Donava, obnova poplavnih ravnic in mrtvic ter s tem povečanje naravne zadrževalne sposobnost voda.
• LIFE AMPHICON za izboljšanje ohranjenosti dvoživk in obnovo njihovih habitatov, pri čemer vzpostavljajo tudi mrežo vodnih habitatov.
• LIFE TRŠCA, katerega glavni cilj projekta je izboljšati stanje ohranjenosti presihajočega Cerkniškega jezera.
• Projekt POSEIDONE, ki spodbuja trajnostno rabo in varstvo morskih ekosistemov, vključno z mokrišči.
• LIFE-IP NATURA.SI, ki s konkretnimi ukrepi izboljšuje stanje vrst in habitatnih tipov Nature 2000 na pilotnih območjih, tudi vezanih na vodne in obvodne habitate.
• LIFE4ADAPT, namenjen pilotnemu pridobivanju znanja s področja prilagajanja podnebnim spremembam ter temu, da se mokrišča ohranja in obnavlja kot naravno, dolgoročno in podnebno odporno rešitev za spopadanje s poplavami, sušami in izgubo narave, t.i. na naravi temelječimi rešitvami.
• LIFE OrnamentalIAS, usmerjen v preprečevanje vplivov invazivnih okrasnih rastlin.

V novem obdobju bomo s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj financirali številne nove projekte, ki bodo prispevali tudi k obnovi mokrišč, med njimi:

• POVEZANI - Obnova in povezovanje kopenskih habitatov in mokrišč na Goričkem
• ŽivoLjuB - Izboljšanje stanja izbranih vrst in habitatnih tipov na Ljubljanskem barju
• Natura Mura – Drava - Obnova rečnih in obrečnih habitatov Mure in Drave

Več na tej povezavi.

Škocjanski zatok (foto: Vesna Petkovska)

Kako lahko vsi prispevamo k ohranjanju mokrišč

• Povečajmo svoje znanje in razumevanje o mokriščih. Seznanimo se o lokalnih mokriščih, njihovem pomenu in o grožnjah, ki jim pretijo.
• Razširjajmo znanje. S prijatelji, družino in sosedi izmenjujmo znanje o mokriščih.
• Opazujmo svet mokrišč z vsemi čutili. Prisluhnimo in zmanjšajmo hrup. Hrup zmoti živali pri njihovem vsakdanjem boju za preživetje ter pri prehranjevanju in razmnoževanju. Previdno opazovanje nam bo prineslo tudi več zadovoljstva.
• Ne trgajmo rastja. Nekatere rastline mokrišč ne uspevajo nikjer drugje, zato jih ne uničujmo. Poleg svoje lepote so dom številnim živalim.
• Ob obisku mokrišč uporabljajmo urejene poti. Ne hodimo po brezpotjih. Tako občutljive ekosisteme kot so mokrišča, lahko ogrozi že vsak človeški korak. Oznake, ograje, klopi in druge dele infrastrukture za obiskovalce ohranjajmo nepoškodovane.
• Ne puščajmo sledi v naravi. Smeti in odpadki ne spadajo v naravo. Odnesimo jih s seboj v smetnjak ali na urejeno odlagališče.
• Opozarjajmo na nepravilnosti. Če v naravi opazimo onesnaževanje ali nedovoljene posege, jih prijavimo pristojnim organom.

Črno jezero na Pohorju (foto: arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI)