Testiranje metod odstranjevanja japonskega dresnika ob Dravinji

Za najbolj učinkovite so se izkazale tiste metode, s katerimi se po odstranitvi ponovno vzpostavi avtohtona obrežna zarast.

V letu 2021 so vzpostavili štiri metode:

• omejevanje dresnika z vrbovimi popleti,
• omejevanje s prekrivanjem s filcem in sidranje z vrbovimi koli,
• intenzivno izčrpavanje s košnjo ter
• prekrivanje s kovinsko mrežo.

V nadaljnjih letih (2022-2024) so izvajali vzdrževalna dela, pletje vrbovja in košnjo. Na podlagi pridobljenih izkušenj so metodo z intenzivno košnjo nadgradili tako, da so na območju izvajanja metode izvedli zasaditev avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.

Ukrepi so bili načrtovani celostno z vidika ciljev zmanjševanja poplavne ogroženosti, doseganja dobrega stanja voda in doseganja ugodnega stanja habitatov.

S sonaravno ureditvijo brežin in zasaditvijo vrb, kasneje pa tudi drugih vrst, so pripomogli k omejevanju invazivnih tujerodnih vrst, ki so na območju ukrepa sedaj prisotne v bistveno manjšem obsegu. Vzpostavljena obrežna zarast ima mnogo pozitivnih učinkov:

• omejuje erozijo – zagotavlja stabilnost brežin, zmanjšuje odnašanje brežin, zmanjšuje turbulentnost vodnega toka v času naraslih voda;
• preprečuje zamuljevanje vodotokov in nastajanje zemeljskih nanosov v vodotokih, ki bi zmanjševali prerez struge (pomen za ohranjanje pretočnosti struge);
• zadržuje padavine na mestu nastanka, upočasnjuje površinske odtoke ter prehitro odtekanje vode (zmanjšuje vpliv suš);
• predstavlja filter med kmetijskimi površinami in vodotoki - omejuje vnos hranil zaradi gnojenja, pesticidov, iztrebkov pašnih živali ter ohranja samočistilne procese v vodi (ima pozitiven vpliv na kakovost vode);
• senči vodotok - preprečuje segrevanje vodotoka ter okolice in zmanjšuje izhlapevanje vode (ima pozitiven vpliv na količino vode);
• predstavlja življenjski prostor ptic, sesalcev in ostalih organizmov, vezanih na vodo.

Izvajanje odstranjevanja japonskega dresnika redno pa spremljajo tudi partnerji projekta z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.

Več o metodah in poteku odstranjevanja v zborniku na tej povezavi.