Udeleženci konference LIFE AMPHICON navdušeni nad naravo Radenskega polja

Prvi dan konference so udeležence pozdravili župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič, vodja programa LIFE v Evropski izvajalski agenciji za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) Angelo Salsi in vodja projekta LIFE AMPHICON Suzana Levstek. Dr. Verlič je izrazil dobrodošlico udeležencem v majhni občini, ki leži ob robu Ljubljane, a je vedno bolj zanimiva za priseljevanje. Zato je varstvo narave vedno bolj pomembno. »S projekti, kot je LIFE AMPHICON, financiran z evropskimi sredstvi, lahko naredimo več za naravo in za tukajšnje prebivalstvo.« S projektnimi sredstvi bodo med drugim vzpostavili tudi učno pot in učilnico na prostem na Radenskem polju, kar bo tudi med občani dvignilo zavest o ohranjanju narave.

Program LIFE je že 30 let gonilo razvoja varstva narave v Evropski uniji in v Sloveniji. 

Vodja programa LIFE v CINEA Angelo Salsi se je na svojem tretjem obisku Slovenije med drugim udeležil izpusta risa v projektu LIFE LYNX in z uvodnim nagovorom otvoril konferenco LIFE AMPHICON. Z velikim navdušenjem je pozdravil projekt LIFE AMPHICON, ki ga vodi Občina Grosuplje, in izrazil močno podporo tudi aktivnemu sodelovanju Direkcije RS za infrastrukturo v projektu. »To predstavlja velik premik v načinu načrtovanja in kasnejših učinkih na biotsko pestrost.«

Projekt LIFE AMPHICON je prvi večji projekt za dvoživke v Sloveniji, ki celovito naslavlja ohranjanje dvoživk in obnovo njihovih habitatov. Vodja projekta LIFE AMPHICON Suzana Levstek je ob otvoritvi konference povedala več o samem projektu in aktivnostih, poudarila je pomen raznolikosti partnerjev: »V projektu ne gre za sodelovanje le biologov, ampak so vključeni tudi upravljavci in odločevalci. Mednarodno raznoliki člani projektne skupine in partnerji, ki prihajajo iz različnih strokovnih okolij, imajo širok nabor delovnih izkušenj in znanj, kar prispeva k večji uspešnosti projekta.« V projektu sodeluje 9 projektnih partnerjev iz Slovenije, Nemčije in Danske, poleg dveh naravovarstvenih organizacij pa tudi dve občini, štirje naravni parki in Direkcija RS za infrastrukturo. 

Do sedaj izvedene aktivnosti v projektu smo si lahko ogledali v kratkem promocijskem videu.

Glavne teme konference: ohranjanje vrst in habitatov dvoživk, dvoživke in ceste ter ljubiteljska znanost in izobraževanje.

Ohranjanje dvoživk in njihovih habitatov je bila glavna tema prvega dne, kjer smo poleg delitve izkušenj z različnih območij Slovenije lahko izvedeli, s kakšnimi izzivi se srečujejo v Španiji pri varstvu dvoživk zaradi različnega razmnoževalnega uspeha med leti, kako v Nemčiji in Italiji obnavljajo habitate dvoživk ter kako se v Estoniji spopadajo z vplivi intenzivnega kmetijstva.

Drugi dan konference so se predavatelji osredotočili na temo dvoživke in ceste. V uvodnem nagovoru je Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste na Direkciji RS za infrastrukturo, izpostavil: »Od letos je v vseh projektnih nalogah, na podlagi katerih Direkcija naroča projekte za izvedbo rekonstrukcije odsekov cest, opredeljenih v študiji CKFF, zahteva po upoštevanju izvedbe prehodov dvoživk. K projektu LIFE AMPHICON smo pristopili tudi z namenom, da bi skupaj izdelali smernice, s katerimi bi projektanti lažje načrtovali prehode.« V tem sklopu smo lahko primerjali izkušnje s postavitvami ograj in prenašanjem dvoživk na cestah v Litvi, Avstriji, Nemčiji in Sloveniji. Slišali smo, kakšne informacije potrebujejo strokovnjaki za ceste, da bi lahko učinkovito načrtovali ukrepe za dvoživke in kakšne tehnične možnosti izvedbe ukrepov obstajajo. Udeleženci so posebej izpostavili pomen načrtov za vpeljavo podhodov za dvoživke pri samem načrtovanju cest ter načrtov za vzdrževanje.

V zadnjem sklopu ljubiteljska znanost in izobraževanje smo zadnji dan konference lahko izvedeli, kako pomembne so dvoživke za izobraževanje otrok. Predavatelji so predstavili primere dobrih praks sodelovanja prostovoljcev v dobro organiziranih akcijah, vlogo prostovoljcev pri pridobivanju podatkov o iskanih vrstah in komuniciranja biodiverzitete.

Svoje navdušenje nad dvoživkami je več kot 30 udeležencev izmenjalo tudi na terenu.

Popoldanski del drugega dne konference je bil namenjen izletu na Radensko polje. V prijetnem vremenu se je mednarodna zasedba pod vodstvom Krajinskega parka Radensko polje podala na terenski ogled. Udeleženci iz tujine so se namreč ustavljali že pri ohranjenih travnikih Radenskega polja, saj jih je navdušila pestrost cvetja. Na sprehodu so si domači in tuji strokovnjaki izmenjali terenske izkušnje monitoringa dvoživk ter tudi nekaj inovativnih metod lovljenja. Uspešno so našli paglavce zelenih reg, ličinke planinskih pupkov in mlade urhe. Terenski ogled so zaključili z ogledom Žabje hiše – prvega centra ohranjanja narave v Sloveniji.

Ob 30-letnici programa LIFE je na prizorišču konference potekal tudi EXPO LIFE projektov. 

Na EXPO LIFE se je predstavilo 10 različnih projektov programa LIFE, od tega 9 slovenskih ali s slovenskimi vodilnimi partnerji. Na razstavnem prostoru so bili poleg LIFE AMPHICON prisotni še LIFE Lynx, LIFE-IP NATURA.SI, LIFE BOBER, LIFE for Lasca, LIFE Stržen, LIFE for Seeds, LIFE NarcIS, LIFE NATURAVIVA in LIFE Peat Restore. Na razstavnem prostoru projekta LIFE-IP NATURA.SI so udeleženci lahko izvedeli več o slovenski nagradi Nature 2000, prijavnih kategorijah in rokih za prijavo.

Na konferenci smo sodelovali tudi sodelavci projekta LIFE-IP NATURA.SI. Vodja projekta Maja Cipot z Ministrstva za okolje in prostor je predstavila, kako z Naturo 2000 ohranjamo dvoživke v Sloveniji, Alenka Žunič Kosi z Nacionalnega inštituta za biologijo pa je v tematskem sklopu o ljubiteljski znanosti predstavila akcijo ljubiteljske znanosti Išče se progasti gož.

Naslednja konferenca bo v Kozjanskem parku leta 2024.

Konferenca je postregla z velikim številom zanimivih predavanj, na podlagi katerih smo pridobili številna znanja, ponudila pa je tudi veliko možnosti povezovanja in izmenjave izkušenj ter dobrih praks. Anketa med udeleženci ob koncu konference je pokazala splošno zadovoljstvo tako nad vsebino kot tudi nad organizacijo. Katja Poboljšaj s Centra za kartografijo flore in favne je ob koncu konference poudarila pomen mreženja, ki ga omogočajo taki dogodki, in vzpostavitev širše mreže za varstvo dvoživk, kar bo vodilo v boljše rešitve na terenu. Priložnost za izmenjavo novih izkušenj bo v letu 2024 v Kozjanskem parku.

Več o dogajanju na konferenci si lahko ogledate na tej povezavi.