V rožniku se razbohoti rastlinski svet
Od zeliščarstva do botaničnih vrtov
Botanika spada med ene najstarejših vej biologije. Njeni zametki segajo že v prazgodovinsko zeliščarstvo, ko so ljudje poskušali prepoznati užitne, zdravilne in strupene rastline. Z gojenjem rastlin so začeli nastajati tudi prvi botanični vrtovi, ki so omogočali tudi akademsko proučevanje rastlin.
Prvi raziskovalci slovenske flore
Franc Ksaver Wulfen, Giovanni Antonio Scopoli in Balthazar Hacquet spadajo v slavno trojico botanikov klasičnega obdobja raziskav flore na današnjem ozemlju Slovenije. Prispevki domačih in tujih raziskovalcev so veliko prinesli k poznavanju našega rastlinstva.
Karel Zois je bil eden izmed prvih raziskovalcev kranjskega alpskega rastlinstva. V času svojega življenja na Brdu je urejal grajski park, ki je imel prvi botanični vrt na Slovenskem. Odkril je slovenski endemit, ki se imenuje po njem, Zoisovo zvončico. Poslal jo je v Celovec, kjer jo je preučil in opisal njegov mentor Franc Ksaver Wulfen.
Prvi zavarovani rastlini na slovenskem območju Blagajev volčin in planika
Prva prizadevanja za varstvo rastlin segajo v konec 19. stoletja. Saški kralj Friderik Avgust II. se je ob obisku rastišča Blagajevega volčina na Gori nad Polhovim Gradcem zavzel za zavarovanje te rastline. Blagajev volčin je takrat hitro postal ogrožen zaradi nenadzorovanega nabiranja.
Poleg planike je tako postal prva zavarovana rastlina na Slovenskem. Na pobudo Slovenskega planinskega društva je bil leta 1898 sprejet zakon za Vojvodino Kranjsko o varstvu Blagajevega volčina in planike. Danes je v Sloveniji poznanih več kot 3.500 rastlinskih vrst, zavarovanih več kot 300. Med slednjimi je tudi 27 vrst Nature 2000. Nekatere med njimi lahko podrobneje spoznate v infografiki Rastlinske vrste Nature 2000.
Zakaj so rastline v gorskem svetu pogosto tako intenzivnih barv?
V gorskem svetu so pogoji za življenje zelo težki, zato so se rastline prilagodile na to zahtevno življenjsko okolje. Dolge mrzle zime, kratka poletja, nizke temperature, veter, pomanjkanje vode in manj hranljiva tla so tisti dejavniki, na katere so se rastline prilagodile na različne načine: nekatere z mesnatimi listi, druge z intenzivno barvo cvetov. Večina rastlin v gorskem svetu je zavarovanih.
Bogastvo vrst v gorskem svetu pa ni le rezultat naravnega razvoja, ampak tudi vpliva človeka. Različne vrste rabe tal so ustvarile osončena območja, kjer bi se sicer zarasel gozd. S pašo živine na visokogorskih pašnikih, ki ustvarja poseben mozaik pogojev za rast, smo povzročili nastanek posebne biotske raznovrstnosti.
Kukavičevke ali divje orhideje? Vse so zavarovane v Sloveniji.
Ob omembi orhidej, mnogi najprej pomislijo na gojene orhideje. Njihove sorodnice divje orhideje ali kukavičevke so zelo občutljive na vse spremembe v okolju. Kukavičevke so velika družina z več kot 20.000 vrstami, v Sloveniji pa jih najdemo več kot 70 različnih vrst.
Od pomladi do poletja jih najdemo na negojenih travnikih, v svetlih gozdovih, na visokogorskih travnikih, najpogosteje pa na nizkih barjih in mokriščih. Nekatere najbolj redke, kot je jadranska smrdljiva kukavica, ki velja za našo največjo orhidejo, najdemo pred vsem na območjih Krasa, Slovenske Istre, Haloz in Bele Krajine.
Vse vrste iz družine kukavičevk so zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, večina jih je uvrščenih tudi na rdeči seznam Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov. Nekatere se uvrščajo tudi na seznam vrst Nature 2000. Med njimi sta najbolj znani vrsti lepi čeveljc in jadranska smrdljiva kukavica.
Viri:
- https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMJEFJF3
- https://www.tnp.si/sl/spoznajte/narava/rastlinstvo/
- https://www.pzs.si/flora.php
- https://www.orhideje.si/index1.html
- CIPRAINFO, št.86, marec 2008, slovenska izdaja
