VIDEO: Monitoring grbe v reki Dragonji z Zavodom za ribištvo Slovenije
Monitoring grbe v reki Dragonji poteka z elektroribolovom. S kvantitativnim vzorčenjem ugotavljajo prostorsko razširjenost grbe po celotni Dragonji, s kvantitativno metodo pa ocenjujejo številčnost vrste na določenem odseku. Video prikazuje primer kvantitativnega vzorčenja z električnim izlovom na 100-metrskem odseku, ki ga pregledajo dvakrat. Vse ujete vrste natančno popišejo in jih nato vrnejo v reko. Na celotni dolžini reke Dragonje so do sedaj pregledali 17 odsekov za prisotnost grbe, na 6 dodatnih odsekih pa so določali tudi njeno številčnost. Po potrebi se bodo vzorčenja nadaljevala še v naslednjem letu.
Grba (Barbus plebejus) je vrsta Nature 2000 in endemit iz družine krapovcev jadranskega porečja. Zraste lahko do 60 centimetrov. Njeno vretenasto podolgovato telo je pokrito z majhnimi do srednje velikimi luskami. Ima majhno podolgovato glavo s koničastim gobcem, na katerem sta dva para brkov. Prva plavutnica hrbtne plavuti ima nazobčen rob, ki spominja na žagico. Hrbet in neparne plavuti so posute z drobnimi črnimi pikami. Grba se drsti od maja do junija. Drst poteka v jatah, na čelu katerih so samice, ki jim sledijo številni samci do brzic. Samica odlaga ikre v jamice, izkopane v prodnato podlago. Njen večji del prehrane predstavljajo vodni nevretenčarji (drobni rakci, ličinke žuželk), manjše ribe in ikre, lahko pa tudi alge. Grbe poseljujejo srednjegorske in nižinske potoke ter velike reke s hitrejšim tokom. Redkeje jih najdemo v jezerih. Zadržujejo se pri dnu vodotokov v manjših jatah. Starejši osebki so bolj samotarski.
V Evropi grba naseljuje Jadransko povodje od porečja Trento do porečja Krke na Hrvaškem - torej jo najdemo v štirih državah: v Italiji, Švici, Sloveniji in na Hrvaškem.
Poleg grbe se v Dragonji v večjem številu nahajajo še:
Štrkavec (Squalius squalus), je podoben klenu (Squalius cephalus) iz donavskega porečja. Je sladkovodna riba iz družine krapovcev. Štrkavec velja za endemično vrsto v jadranskem porečju. Ima podolgovato glavo in velike oči ter valjasto telo, pokrito z velikimi luskami. Barva telesa je od rjave so srebrne. Plavuti so sivkasto rjavo obarvane, rdeča obarvanost je za razliko od klena odsotna. V predrepni plavuti je od 9 do10 razvejanih plavutnic, za razliko od klena ki jih ima le 8. Hrani se s talnimi organizmi, vodnimi žuželkami in vodnim rastlinjem, večji osebki pa tudi z manjšimi ribami.
Primorski koščak ali koščenec (Austropotamobius pallipes), tudi italijanski rak ali kavkar, je potočni rak, ki se pojavlja v zahodnem delu Slovenije. Je vrsta Nature 2000. Živi tudi v potokih, ki poleti povsem presahnejo. Sušno obdobje preživi v luknjah (račinah) med kamni, kjer je več vlage. Razširjen je v zahodni in vzhodni Evropi. Po velikosti in izgledu je podoben koščaku. Lahko živi do 11 let.
Evropska jegulja (Anguila anguila) je v Sloveniji domorodna v Jadranskem povodju. Za jeguljo je značilno dolgo potovanje - več kot 6000 kilometrov - v oddaljeno Sargaško morje, kjer se drsti. Od tam se ličinke počasi vračajo v sladkovodne habitate. Zaradi številnih regulacij in zajezitev jegulje izginjajo iz številnih vodotokov po svetu. Zato je jegulja uvrščena na rdeči seznam ogroženih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) in ima status kritično ogrožene vrste. v Sloveniji je zavarovana z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah.