Morda je prav njegova druga sestavina imena pupek razlog, da ga poletni obiskovalci planin in gora pogosto zamenjujejo za paglavca. V Sloveniji živijo štiri vrste pupkov: navadni, veliki, planinski in panonski. Vsem pupkom je skupno, da imajo bočno sploščen rep in so brez izrazitih zaušesnih žlez. Spomladi po zimskem spanju, ki se v visokogorju ob dolgih zimah lahko prične šele v poletnih mesecih, prilezejo iz zimskih skrivališč na kopnem in poiščejo stoječe vode (mlake, jezera, počasne potoke ipd.), kjer se parijo.
Posebnost pupkov je tudi razmnoževanje: samec v paritvenem plesu odloži skupek semenčic (spermatofor), ki jih samica pobere z razširjeno zadnjično odprtino, imenovano kloaka. Oploditev jajčec tako poteka v telesu samice. Ta nato odloži jajčeca tako, da vsako posebej zavije v liste vodnih rastlin ali pa jih samo odloži na dno.
Planinskega pupka najhitreje prepoznamo po enobarvnem rumeno oranžnem trebuhu, ki je brez lis. Samec v paritveni sezoni dobi rumeno bel greben s črnimi pikami.