Za pestro naravo so vse živalske in rastlinske vrste enako pomembne

Letošnji svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (ang. World Wildlife Day), ki poteka pod okriljem svetovnih dni Organizacije Združenih narodov, poteka pod geslom “Ohranjajmo ključne vrste za obnovo ekosistemov”. 3. marec sovpada z dnem podpisa Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) leta 1973.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) Sloveniji pripada manj kot 0,004 % celotne zemeljske površine in 0,014 % kopnega, vendar na tej površini živi več kot 1 odstotek vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot 2 odstotka kopenskih. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta.

Narava v Sloveniji je med najbogatejšimi v Evropski uniji

V Sloveniji živi okrog 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 vrst uvrščenih na rdeči seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste), zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. V okviru največjega svetovnega naravovarstvenega omrežja Natura 2000 v Sloveniji varujemo 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst ter 60 tipičnih naravnih okolij, kar predstavlja nekaj več kot 10 % vseh vrst in tipičnih naravnih okolij Nature 2000 v EU. 

Živalske in rastlinske vrste, za katere redki vedo, da živijo v Sloveniji

Letošnji svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst posvečamo tistim vrstam, ki živijo v Sloveniji in so redko deležne večje pozornosti. V nadaljevanju predstavljamo nekatere manj znane vrste, ki so pomembne na evropski ravni in so del največjega naravovarstvenega omrežja na svetu Natura 2000. Namen slednjega je prav varovanje vseh rastlinskih in živalskih vrst ter tipičnih življenjskih okolij, ki so redke in njihovo stanje ni ugodno.

Progasti gož: največja nestrupena kača v Sloveniji

Progasti gož, ki doseže tudi do dva metra in pol, je nestrupen in ljudem povsem nenevaren - celo koristen, saj se hrani z mišmi in voluharji ter tako človeku pomaga varovati pridelek pred škodljivci. Prepoznamo ga po sivem ali svetlo rjavkastem hrbtnem delu telesa, ki ima štiri temne proge vzdolž celotnega telesa, in temni progi na straneh glave, ki poteka čez oči. Življenjsko okolje progastega goža je tudi pogosto povezano z okolico človeških bivališč oziroma s kmetijsko krajino, ker za svoj življenjski prostor – skrivališča – uporablja razne suhozide, stare ruševine, kupe materiala, skladovnice drv ipd. V Sloveniji je progasti gož izjemno redek in živi le na Primorskem, na območju Slovenske Istre.

Progasti gož (Foto: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI) 

Primorski koščak: rak, ki smo ga v Sloveniji skorajda izgubili

Potočni raki so največji sladkovodni nevretenčarji in jih prepoznamo po prvem paru nog, ki jih krasijo tipične škarje, in oklepu, ki ga raki z rastjo menjajo. Pri nas so zavarovana vrsta že skoraj 100 let. V Sloveniji so domorodne vrste potočnih rakov jelševec, koščenec in navadni koščak. Primorski koščak ali koščenec, tudi italijanski rak ali kavkar, je potočni rak, ki se pojavlja v zahodnem delu Slovenije. Je vrsta Nature 2000. Živi tudi v potokih, ki poleti povsem presahnejo. Sušno obdobje preživi v luknjah (račinah) med kamni, kjer je več vlage. Razširjen je v zahodni in vzhodni Evropi. Po velikosti in izgledu je podoben navadnemu koščaku. Lahko živi do 11 let. 

Primorski koščak (Foto: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI) 

Drobnovratnik: prvi opisani jamski hrošč na svetu

Odkritje jamskega hrošča drobnovratnika v Postojnski jami leta 1831 je Slovenijo v svetovnem merilu postavilo za zibelko jamske biologije - speleobiologije. Šele po odkritju te vrste hrošča, ki je brez oči in pigmenta, je v znanosti začelo veljati, da je življenje v jamah mogoče. Drobnovratnik je majhen hrošč, ki se v stalni temi orientira z dolgimi antenami in nogami, ki so občutljive na tresljaje. Običajno živi v večjih in globljih jamah s temperaturo od 5 do 12 stopinj Celzija. Ime je dobil po značilni obliki: glava in oprsje sta majhna in ozka in kot vrat štrlita iz zadka.

Drobnovratnik (Foto: S. Polak)

Veliki studenčar: kačji pastir v močeradovi preobleki 

Veliki studenčar je eden največjih kačjih pastirjev v Evropi, saj samice zrastejo tudi do 9 cm. Črno-rumeno telo spominja na oso ali močerada, vendar to v njegovem življenjskem okolju gozdnih potokov predstavlja varovalno barvo. Za družino studenčarjev velja, da se njihove velike oči stikajo samo v eni točki. Kačji pastirji so žuželke z nepopolno preobrazbo: večino življenja preživijo v vodi kot ličinke, medtem ko odrasli osebki živijo le nekaj tednov. 

Veliki studenčar (Foto: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI)

Koconogi čuk: ena manjših evropskih sov

V Sloveniji koconogi čuk živi v gorskih gozdovih na nadmorskih višinah med 800 in 1.600 metri. Sodi med manjše evropske sove, ki jo prepoznamo po izraziti obrazni maski. Največji del slovenske populacije gnezdi v Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Alpah, na Kočevskem, Snežniku in Pohorju. Vsaj del populacije, samice in mlade ptice, se jeseni lahko odseli tudi več kot 1.000 km daleč. 

Koconogi čuk (Foto: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI)

Laška žaba: endemit širšega območja Padske nižine

Laška žaba je ena od štirih rjavih žab, ki se pojavljajo v Sloveniji in jo od drugih ločimo po pigmentiranem grlu. V Sloveniji jo najdemo v Vipavski dolini, Goriških Brdih in Slovenski Istri. Za življenjski prostor izbira vlažne in senčne listnate gozdove z visokim talnim nivojem vode in bujno podrastjo.

Laška žaba (Foto: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI)

Travniška morska čebulica: zacveti, ko kraški svet presahne

Hitro jo lahko zamenjamo za dvolistno morsko čebulico, ki ima manj cvetov in je bistveno bolj razširjena od travniške. Slednja v Sloveniji raste le na majhnem delu mokrotnih travnikov Planinskega polja. Njeno najbolj severno rastišče v Sloveniji je majhno in ogroženo. Na drugih kraških poljih dinarskega območja vse do Albanije raste v boljših pogojih in res množično. Vso zimo čebulice preživijo pod vodo in tudi večji del leta rastlina potrebuje vlažna tla. Le v začetku poletja, ko kraški svet običajno presahne, je vode manj in takrat zacveti.

Travniška morska čebulica (Foto: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI) 

Jadranska smrdljiva kukavica: največja kukavica v Sloveniji

Jadranska smrdljiva kukavica je ena od 80 vrst divjih orhidej oz. kukavičevk, ki rastejo v Sloveniji. Nič kaj prijazno ime je dobila zaradi neprijetnega vonja cvetov. Je največja kukavica v Sloveniji, saj njeno steblo zraste do 80 cm visoko. Raste na suhih travnikih, kjer je vsaj polovico dneva v senci dreves.

Jadranska smrdljiva kukavica (Foto: S. Kaligarič)