Skoči do osrednje vsebine

Zaključek projekta LIFE Lynx: kako kaže risom v prihodnje?

S koncem marca se zaključuje mednarodni projekt reševanja risov pred izumrtjem, LIFE Lynx. V dobrih šestih letih so v Slovenijo in Hrvaško pripeljali 18 karpatskih risov in zabeležili več kot 30 mladičev doseljenih risov. V Sloveniji imamo tako okoli 50 odraslih risov, približno 40 v južnem delu populacije in vsaj 10 v slovenskih Alpah. V prihodnje je cilj, da se oba dela populacije povežeta, kar je nujno za dolgoročno ohranitev risov pri nas.

S ciljem preprečitve ponovnega izumrtja risov v Sloveniji, Hrvaški in Italiji je skoraj sedem let potekal velik naravovarstveni projekt doselitve risa, LIFE Lynx. V projektu so med letoma 2017 in 2024 na ozemlje Slovenije in Hrvaške doselili 18 risov, od katerih se jih je 14 potrjeno vključilo v populacijo. Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije slovaških in romunskih Karpatov, ki je najbližja in zato najbolj primerna vitalna populacija te vrste za doselitev v Dinaride in Alpe. 

Sodelavci projekta so zabeležili že več kot 30 potomcev doseljenih risov, kar je optimistično sporočilo za prihodnost. Predvsem je pomembno, da se je v alpskem delu vzpostavila t. i. »povezovalna populacija«, preko katere bo omogočena povezava z Avstrijo in dolgoročno preko Italije s Švico. Samo večje povezane populacije namreč omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj. Obetavno je, da je pet risov, doseljenih v slovenske Alpe, vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta in imelo potomce, ki tudi že vzpostavljajo svoje teritorije. Dodatno so izpuste risov v slovenskih Alpah okrepili z izpusti v Italiji v projektu ULyCa2.  

Za zagotavljanje ugodnega stanja populacije bo potrebno redno spremljanje številčnosti in genetskega stanja populacije risov. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani pojasnjuje, da »se že zdaj vidijo genetski učinki doselitev in da se povprečna stopnja parjenja v sorodstvu že bliža tisti, ki jo je populacija imela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se naši risi uspešno krepili in širili. Dejanski učinek na varstvo bo še rastel v naslednjem desetletju.« Za dolgoročno ohranitev risov je pomembna povezava dinarskega dela populacije z alpskim delom ter povezava s sosednjimi populacijami in s tem vzpostavitev naravnega pretoka genov. Če se to ne bo zgodilo, bo naša izolirana populacija potrebovala občasne doselitve, dokler se ne zagotovi povezanost z drugimi večjimi populacijami risov.

Projekt LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave. Skupno v projektu sodeluje 11 partnerjev iz 5 evropskih držav (Slovenije, Hrvaške, Italije, Slovaške in Romunije).

Hvala za vaš odziv

Če želite na vaš odziv prejeti odgovor odgovorne institucije, lahko zaprosite za odgovor.

Pomagajte nam izboljšati spletišče
Ste našli informacije, ki ste jih iskali?
DA NE