S ciljem preprečitve ponovnega izumrtja risov v Sloveniji, Hrvaški in Italiji je skoraj sedem let potekal velik naravovarstveni projekt doselitve risa, LIFE Lynx. V projektu so med letoma 2017 in 2024 na ozemlje Slovenije in Hrvaške doselili 18 risov, od katerih se jih je 14 potrjeno vključilo v populacijo. Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije slovaških in romunskih Karpatov, ki je najbližja in zato najbolj primerna vitalna populacija te vrste za doselitev v Dinaride in Alpe.
Sodelavci projekta so zabeležili že več kot 30 potomcev doseljenih risov, kar je optimistično sporočilo za prihodnost. Predvsem je pomembno, da se je v alpskem delu vzpostavila t. i. »povezovalna populacija«, preko katere bo omogočena povezava z Avstrijo in dolgoročno preko Italije s Švico. Samo večje povezane populacije namreč omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj. Obetavno je, da je pet risov, doseljenih v slovenske Alpe, vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta in imelo potomce, ki tudi že vzpostavljajo svoje teritorije. Dodatno so izpuste risov v slovenskih Alpah okrepili z izpusti v Italiji v projektu ULyCa2.
Za zagotavljanje ugodnega stanja populacije bo potrebno redno spremljanje številčnosti in genetskega stanja populacije risov. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani pojasnjuje, da »se že zdaj vidijo genetski učinki doselitev in da se povprečna stopnja parjenja v sorodstvu že bliža tisti, ki jo je populacija imela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se naši risi uspešno krepili in širili. Dejanski učinek na varstvo bo še rastel v naslednjem desetletju.« Za dolgoročno ohranitev risov je pomembna povezava dinarskega dela populacije z alpskim delom ter povezava s sosednjimi populacijami in s tem vzpostavitev naravnega pretoka genov. Če se to ne bo zgodilo, bo naša izolirana populacija potrebovala občasne doselitve, dokler se ne zagotovi povezanost z drugimi večjimi populacijami risov.
Projekt LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave. Skupno v projektu sodeluje 11 partnerjev iz 5 evropskih držav (Slovenije, Hrvaške, Italije, Slovaške in Romunije).
