Zaključil se je projekt POHORKA
V projektu Pohorka so s konkretnimi ukrepi naslovili sedem kvalifikacijskih habitatnih tipov in šest kvalifikacijskih živalskih vrst. Za izboljšanje gozdnih habitatnih tipov so izvedli sadnjo več kot 28.000 sadik gozdnega drevja, ki so jih zaščitili s postavitvijo več kot 7 kilometri lesenih ograj, ter vzpostavili 76 ekocelic v skupni površini več kot 170 hektarov. Na prehodnih barjih so med drugim postavili 45 lesenih pregrad na izsuševalnih kanalih na dolžini 1.200 metrov in z dvigom talne vode izboljšali stanje na 4,21 hektarih. Na nekaterih mokriščih so odstranili neavtohtone vrste. Stanje traviščnih habitatnih tipov so izboljšali na 10 hektarih z odstranitvijo lesne zarasti, panjev, s košnjo, mulčenjem in pašo, osiromašene površine pa so zasejali z avtohtono semensko mešanico.
Poleg naštetega so izvedli še številne ukrepe za izboljšanje stanja ohranjenosti živalskih vrst.
- S postavitvijo 2.000 metrov lesenih ograj, sanacijo planinskih poti ter uvedbo časovnih zapor s prometno signalizacijo na 5 lokacijah so uredili mirne cone za divjega petelina. Z namenom seznanjanja obiskovalcev o režimih v naravnem okolju in na gozdnih prometnicah so opravili okoli 700 ur neposrednega nadzora v naravi.
- Za izboljšanje življenjskega okolja za alpskega kozlička so vzpostavili mrežo ekocelic z ukrepanjem na 15 hektarih ter dve ekocelici brez ukrepanja na 10 hektarih.
- Življenjsko okolje velikega pupka in hribskega urha so izboljšali z ureditvijo mreže barjanskih oken (vodnih kotanj) na 10 lokacijah.
- Za vejicatega netopirja in malega podkovnjaka so v petih cerkvah odstranili več kot 450 kilogramov gvana, položili folijo za preprečevanje škode na podstrešni infrastrukturi in sklenili pogodbo o varstvu.
Dopolnili in nadgradili so interpretacijo pohodnih poti in centrov za obiskovalce na Rogli, Kopah in pri Treh Kraljih.
Več o rezultatih na tej povezavi.
Projekt Pohorka je izvajala Regionalna razvojna agencija za Koroško regijo (vodilni partner) s partnerji Zavod za gozdove Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica, Občina Zreče in Občina Mislinja. Projekt, ki je potekal med leti 2019 in 2023, sta sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.