Evropski bober je uvrščen na Direktivo o habitatih, zato je Slovenija zanj dolžna ohranjati ugodno ohranitveno stanje.
Namen projekta LIFE BEAVER je ob vračanju evropskega bobra v Slovenijo in Hrvaško po dveh stoletjih in pol prebivalce ozavestiti o pomenu bobra. Območje projekta pokriva celoten obstoječi in potencialni areal vrste v obeh državah. Projekt bo zagotovil zanesljive informacije o življenju bobra, ki poudarjajo njegov pozitiven vpliv na okolje ter na ta način zagotovil vsem ustreznim zainteresiranim stranem in opredeljenim ciljnim skupinam ustrezne informacije, kar bo pogoj za pozitiven odnos in javno mnenje ter sprejemanje bobra v svojem okolju.
Partnerji projekta bodo skozi projektne aktivnosti organizirali izobraževanja za lokalne prebivalce, kmete, lovce, ribiče in lastnike zemljišč, kjer bodo poiskali rešitve za sobivanje z bobrom. Priročnik o bobrih za preprečevanje negativnih učinkov bobrov bo predstavil najboljšo prakso in tehnike upravljanja z boborom, prenesene z Norveške in drugih držav EU. S prikazom zaščite dreves z mrežami in posebej pripravljeno barvo ter posevkov z ustrezno električno ograjo na izbranih kmetijah / gozdovih / potokih bodo spodbujali tehnike upravljanja z bobri, da bi zmanjšati konflikte med človekom in bobrom. Posebne delavnice bodo organizirane za ocenjevalce škod in ostale deležnike, vključene v sistem izplačevanja odškodnin.
Za šole bodo pripravili naravoslovne dneve »Bobrarije«. Pripravljena bo potujoča razstava o bobru, več publikacij ter film o bobru.
Izvedeno bo modeliranje trenutne in pričakovane razširjenosti življenjskega prostora bobra ter ocena ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev.
S projektnimi aktivnostmi bodo tako dvigovali ozaveščenost o vlogi bobra v sladkovodnih ekosistemih, preusmerili negativen odnos do bobra kot škodljivca, predstavili metode upravljanja z bobrom ustreznim zainteresiranim stranem, preučili in na novo opredelili izraz "škoda" v zvezi z vplivi avtohtonih vrst v njegovem naravnem okolju, pripravili smernice za nadaljnje upravljanje z vodami in kmetijsko politiko ter določili utemeljene argumente za spremembo obstoječih odškodninskih shem.
Vodilni partner projekta je LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, partnerji tudi: Gozdarski inštitut Slovenije, Sveučilište u Zagrebu, Šumarski fakultet in Muzej Ivanić-Grada.
Pričetek izvajanja projekta: 1. september 2020.
