SLOVENIJA
Vlada potrdila Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027
Vlada Republike Slovenije je potrdila Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 (SN SKP 2023–2027) za Slovenijo. Ukrepi za reševanje okoljsko-podnebnih izzivov so usmerjeni tudi v ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z namenom zaustavitve upada biotske raznovrstnosti se prvič uvaja plačila za območja Natura 2000 in podpora izvajanju ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih območij. Z dobrimi 12 milijoni evrov letno bodo podprli kmete, ki bodo izvajali ukrepe, ugodne za naravo, s čimer Slovenija na letni ravni za več kot šestkrat povečuje sredstva SKP, namenjena biotski raznovrstnosti, v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Več.
Stališče Slovenije do rabe fitofarmacevtskih sredstev
Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Slovenija ne podpira splošne popolne prepovedi uporabe FFS na občutljivih območjih v delu, ki se nanaša na Naturo 2000, zavarovana območja narave in območja zavarovana po vodni direktivi. Podpira pa omejevanje ali prepoved rabe določenih FFS na teh območjih, ki imajo negativni vpliv na cilje ohranjanja narave, stanje voda oziroma vire pitne vode. Zato si bo Slovenija prizadevala, da bi na tem področju ostala izjema. Več.
Mura: širijo strugo in obnavljajo rokav Dokležovje
Ekipa projekta Natura Mura med avgustom in oktobrom izvaja dela na območju Dokležovja. Razširitev struge bo s pospešitvijo hidro-morfoloških procesov pripomoglo k nastajanju rečnih sipin, zatokov, notranjih zavojev in k nastajanju mivkastega peščenega dna struge vodotoka. Vse to bo ugodno vplivalo na ohranjanje stanja vrste kačji potočnik. Več.
Intervencije zaradi nizkih vodostajev Vipave
Ekipa projekta LIFE FOR LASCA je s pomočjo ribiških družin iz najbolj ranljivi odsekov potokov ribe prestavila na varna mesta z zadostno količino vode. Od začetka julija do septembra so prenesli 369 primorskih podusti in še veliko več drugih vrst iz 13 lokacij. Več.
Jez v Batujah dobil ribjo stezo
Pri obnovi jezu na Vipavi v Batujah so uredili drče s kotanjami za prehod vodnih organizmov. Ribja steza ima 13 kotanj, v celoti pa je dolga kar 43 metrov. Na tem območju v reki Vipavi živi 22 različnih vrst rib in laški piškur, mnoge med njimi so zaščitene. Leži tudi v območju Natura 2000. Več.
Izboljšujejo rečni in obrečni ekosistem Drave
V projektu ZaDravo Direkcija Republike Slovenije za vode trenutno na različnih lokacijah obnavlja stranske rokave, mrtvice ter rečne zatoke, oblikuje mrežo novih vodnih habitatov, na prodiščih odstranjuje zarast in mulj ter vzpostavlja prehodnost med Dravo in pritoki. Občina Starše pa za rjavega srakoperja vzpostavila mejice s kar 8800 lesnatimi sadikami. Več.
Premierno prikazan film o ribah Bohinja
Krajši dokumentarni film Ribe Bohinja in njihovo skrito življenje prikazuje podvodno življenje Bohinjskega jezera in Save Bohinjke. Avtor je snemalec Ciril Mlinar, ki je specializiran prav za podvodni in speleološki svet. Od ti. Natura 2000 vrst, varovanih z direktivo o habitatih, je kamera spremljala blistavca, sulca, pohro in kaplja. Več.
Monitoring Sečoveljskih solin
Strokovno poročilo o naravovarstvenem monitoringu Sečoveljskih solin za leto 2021 kaže ugodno stanje za večino ptic, želvo močvirsko sklednico in metulja hromega volnoritca. Več.
Monitoring risa
Sezona spremljanja risje popualacije v Sloveniji 2021 in 2022 je bila za ekipo projekta LIFE LYNX v prostorskem obsegu in količini zbranih podatkov rekordna doslej. Območje monitoringa se je iz Dinaridov razširilo tudi v Alpski prostor. Na 71 od 173 lokacijah so posneli kar 318 obiskov risa. Več.
Doseljeni ris Goru in rezidentna risinja Teja sta do zdaj imela že več legel. Njuna prva potomka je risinja Mala, iz naslednjega legla so s telemetrično ovratnico opremili risa Nika, iz tretjega legla pa risinji Valentino in Nežo. Več.
Monitoring z avtomatskimi kamerami so na Gorenjskem začeli že v juliju, s ciljem potrditi prisotnost risov, ki so jim prenehale delovati ovratnice; Trisa, Lenke in Zoisa. Poleg tega je avgust čas, ko se postajajo samice z mladiči bolj mobilne in ko dojenje zamenja prehranjevanje z naravnim plenom, zato na kamere lahko posnamejo tudi mladiče. V prvem mesecu po postavitvi kamer so bili več kot uspešni. Več.
Ekipa je avgusta nad Kolpskimi ostenji uspešno ponovno odlovila in zamenjala telemetrično ovratnico samcu Klifu. Klif je v zelo dobrem zdravstvenem stanju in v dobri kondiciji in je od prejšnjega odlova pridobil na teži, več.
Opažanja volka
Ekipa projekta LIFE WolfAlps je predstavila nekaj poljudnih informacij o razlogih za številčnejša opažanja volka pa tudi priporočila kako ravnati ob morebitnem bližnjem srečanju. Več.
JeloviZa že šteje
Večji del Jelovice je območje Natura 2000 Jelovica se sooča z izzivi zaradi podnebnih sprememb (ujme, podlubniki), naraščanjem obremenitev prostora in odsotnostjo celostnega načrta upravljanja. Ekipa projekta JeloviZa (EGP) je doslej namestila števce za štetje pohodnikov in avtomatsko štetje prometa, kar bo podlaga za oceno obremenitev, več. Izdelali so analizo poškodovanega gozda in izbrali ploskve za sadnjo dreves, več.
Center ob Cerkniškem jezeru
Tik ob Cerkniškem jezeru so slavnostno odprli center za obiskovalce. Ta ponuja doživetje jezera in njegove okolice z vsemi čutili, kako se oglaša skrivnostna čaplja bobnarica, kako poleti diši jezerska meta, kako poka led na zaledenelem jezeru, kako se preobrazi kačji pastir in še veliko več. Tu je tudi učilnica, namenjena raziskovanju, delavnicam in predstavitvam. Več.
ReNature za travnike in kale
Maja 2022 so pričeli izvajati dvoletni projekt Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečje Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera – ReNature. Obnovili bodo 45 ha travnikov in visokodebelnih sadovnjakov na območju Brkinov, Vremščice in Košanske doline ter 8 kalov na Brkinih. Kartirali in popisali bodo ekosistemske storitve ter izvedli več ozaveščevalnih in izobraževalnih aktivnosti. Projekt je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma EGP. Več.
Vzpostavljajo travišče v Mlakah pri Trzinu
V Mlakah pri Trzinu s travniškim mulčenjem v okviru projekta Marja – Mala barja nadaljujejo vzpostavitev travišča, to je na površini 1,25 ha in košnja na 0,5 ha. Zaradi izredno suhih razmer so bila tla nosilna, kar je pripomoglo k učinkoviti in optimalni izvedbi terenskih del na zahtevnih mokriščnih tleh. Predvidevajo, da bo za dokončno vzpostavitev travniških površin zadostovala le redna košnja. Več.
Žetev semen za obnovo jezerskih travnikov in suhih orhidejskih travnikov
Notranjski regijski park z vrstno bogatih travnikov nabira semenske mešanice s travnikov in jih seje na vrstno osiromašene površine. Posebej za ta namen so sodelavci projekta LIFE for Seeds z ljubljanske Fakultete za strojništvo razvili in izdelali krtačni traktorski priključek za žetje semen. Več.
V Krajinskem parku Goričko so pobirali semenske mešanice na 12 ha suhih orhidejskih travnikov. Krtačni stroj so pripeli na strižno kosilnico, s čimer so želeli zagotoviti preživetje čim večjega števila drobnih travniških živali (kobilic, murnov, metuljev, bogomolk …) in hkrati pobrati čim več semenskega materiala. Travnike so krtačili v dveh terminih, da bi pridobili semena čim več različnih travniških rastlin, saj vse ne semenijo istočasno. Več.
PIVKA.KRAS.PRESIHA odstranjuje zarast na traviščih
V projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA z različnimi naravovarstvenimi ukrepi obnavljajo travniške površine. Z deli so najprej začeli na mokrotnih travnikih, na območju presihajočih jezer (Petelinjsko in Palško jezero), saj je območje jezer navadno v jesenskem in zimskem času zalito z vodo.
Krčenje zarasti je zaradi velikega naravovarstvenega pomena območja zahteven ukrep, ki poteka pod določenimi pogoji. Zaradi administrativnih postopkov in velikega finančnega vložka je za lastnike zemljišč to zahteven zalogaj, projekt pa omogoča, da lastnikom lahko nudijo strokovno in finančno pomoč. Več.
Projekt Znanje za gospodaren odnos do narave – ZAGON
Glavni cilj projekta ZAGON (EPG) je dvigniti odpornost ekosistemov, ki so najbolj pod pritiskom podnebnih sprememb. Osredotočili se bodo predvsem na gozdove in mokrišča, saj ti veliko prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Vsa izbrana projektna območja so Natura 2000 območja, katerih tarčne kvalifikacijske vrste in habitatni tipi so v neugodnem ohranitvenem stanju in ki so v zadnjih 10 letih zaradi podnebnih sprememb utrpeli veliko škodo oz. jih podnebne spremembe nadaljnje ogrožajo.
Kaj nas uči Mura?
V projektu sodelovanja LAS Kaj nas uči Mura so vzpostavljali zeleno infrastrukturo na območjih varstva narave, predvsem Nature 2000. Z revitalizacijo in preureditvijo obstoječih zelenih površin so ustvarili omrežje interpretacijskih središč s podporno infrastrukturo za obiskovalce. Pripravili so interpretacijske in učne vsebine za interpretacijske točke ob Muri in postavili informacijske table. Več.
Naj travnik, sadovnjak in ograček na Goričkem
Javni zavod Krajinski park Goričko in Goričko drüjštvo za lepše vütro sta razglasila zmagovalce treh akcij na Goričkem. Namen vsakoletnega izbora naj travnika je spodbuditi kmetovalce, da uporabljajo in ohranjajo ekstenzivno gojene travnike, ki so življenjsko pomembni za redke in ogrožene živalske ter rastlinske vrste v Naturi 2000. Tudi pri izboru naj sadovnjaka je namen spodbuditi lastnike travniških sadovnjakov, da negujejo in ohranjajo ekstenzivne sadovnjake, ki so življenjsko pomembni za redke in ogrožene živalske ter rastlinske vrste. Namen izbora naj ogračka pa je – med drugim - spodbuditi gospodinjstva k ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst v Naturi 2000. Več.
Na razpis za nagrado Natura 2000 prispelo 21 prijav
Na razpis na prvo slovensko nagrado Natura 2000, ki jo organizirajo v LIFE_IP NATURA.SI, je 11 prijaviteljev oddalo 21 prijav. V kategoriji Varstvo vrst in habitatnih tipov na območjih Nature 2000 v Sloveniji je bilo 8 prijav, Komunikacijske akcije za območja Nature 2000 - 5 prijav, Sodelovanje - 3 prijave, Družbeno-gospodarske koristi - 3 prijave in Slovenski inovativni dosežki znanosti za Naturo 2000 - 2 prijavi. Nagrajenci bodo znani v novembru 2022.
EVROPSKA UNIJA IN DRUGE ČLANICE
Izvajanja okoljske politike za 2022
Evropska komisija je objavila Pregled izvajanja okoljske politike za leto 2022. V njem ugotavlja, da so ukrepi na ravni EU omejili škodljive učinke infrastrukturnih projektov in dejavnosti sečnje, hkrati pa so prispevali k varstvu vrst, razširili omrežje Natura 2000 in povečali število območij z vzpostavljenim načrtom upravljanja. A ugotavlja tudi, da več držav članic še vedno ne določi posebnih ohranitvenih območij ter ciljev in ukrepov ohranjanja. Večina držav članic mora pospešiti prizadevanja za dokončanje svojih omrežij Natura 2000, zlasti v morskem okolju. Več.
Hrvaška javnost o Naturi 2000
Hrvaška od leta 2013 dalje raziskuje informiranost in odnos javnosti do varstva narave. Raziskava iz 2022 glede Nature 2000 kaže, da po desetih letih od vstopa hrvaške v EU kar 58% prebivalcev ne ve, kaj je omrežje Natura 2000 in čemu služi. Leta 201 je bilo takih 77%. Več.
BRANJE
Monitoring Sečoveljskih solin
Objavljeno je poročilo Iztok Škornik: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2021 : strokovno poročilo, Seča, 2022 (96 str.).
Po sledeh risinje Male – knjižica za otroke
Izšla je knjižica Po sledeh risinje Male (pdf, 15 str.), ki dopolnjuje Risovo pot, ki se začne in konča v bližini Koče pri Jelenovem studencu, jugozahodno od Kočevja. Otroci se s pomočjo knjižice lahko odpravijo na prav posebno dogodivščino z risinjo Malo in raziskovalko Uršo. Skupaj bodo opazovali gozd, spoznali sledi različnih živali in kotičke, kjer ris rad hodi ali počiva. Izvedeli bodo kako poteka delo raziskovalcev, kakšne težave pestijo pestijo rise in kako jim lahko pomagamo.
Priročniki o tujerodnih drevesnih vrstah
Ekipa projekta ALPTREES je izdala tri priročnike, in sicer Aleksander Marinšek et al.: Priročnik za prepoznavanje tujerodnih drevesnih vrst v alpskem prostoru, 2022 (pdf, 210 str.), Aleksander Marinšek et al.: Gospodarjenje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v urbanem prostoru alpskega prostora, 2022 (pdf, 180 str.) in Aleksander Marinšek et al.: Gospodarjenje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v gozdovih alpskega prostora, 2022 (pdf, 142 str.)
Lovec
V septembrski številki revije Lovec Tilen Hvala v obsežnem članku piše o odkrivanju, preiskovanju in sankcioniranju nezakonitega ubijanja prostoživečih živali, zlasti o preiskavi suma nezakonitega lova risa. Ivica Križ poroča o opažanjih pri umetni vzreji divjih petelinov v Gorskem Kotarju na Hrvaškem. Mateja Kišek predstavlja dob in hrast.
Pregledovalnik podatkov o gozdovih
V spletni aplikaciji Zavoda za gozdove Slovenije Izpis podatkov o gozdu za gozdne parcele si lahko ogledate podatke o gozdu za posamezno gozdno parcelo. Izpisani podatki so informativne narave. Zemljevid posameznega območja si lahko tudi natisnete. Na voljo je tudi Pregledovalnik gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov.
Pravila vedenja v Notranjskem parku
Notranjski park je v sklopu posnetkov Pravila vedenja v Notranjskem parku pripravil video Ravnanje s smetmi (1:36 min).
Varovana območja za ptice v gozdovih
Raziskovalci Timmers, R., van Kuijket al. Conservation of birds in fragmented landscapes requires protected areas. Frontiers in Ecology and the Environment 20 (6) (pdf, 9 str.) ugotavljajo, da je varovano gozdno območje pri varstvu ptic najbolj učinkovito, kadar preseže 50 ha.
Raznovrstnost in tveganje izumrtja ptic
V tematski številki znanstvene revije Ecology Letters, posvečeni pticam, je objavljen tudi članek Brian C. Weeks et al.: Diversity and extinction risk are inversely related at a global scale.
NAPOVEDNIK
5. april 2023: rok za prijave na razpis Biodiversa+ BiodivMon, za prijave raziskovalnih projektov na temo Izboljšano transnacionalno spremljanje biotske raznovrstnosti in sprememb ekosistemov za znanost in družbo
NARAVA NA KRATKO
Nagovor Slovenije na dogodku na visoki ravni o biotski raznovrstnosti
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor z video nagovorom nastopil na dogodku na visoki ravni o biotski raznovrstnosti Biodiversity High-Level Pledging Event "Countdown to CBD COP15: Landmark Leaders Event for a Nature Positive World, več.
30. obletnica nacionalne komisije UNESCO
Minister za okolje in prostor Uroš Brežan je nagovoril zbrane ob 30. Obletnici Slovenske nacionalne komisije za UNESCO - Organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, več.
Ministrstvo za okolje in prostor: Narava (druge novice)
Če želite zanimivosti o vašem delu v zvezi z Naturo 2000 sporočiti tudi drugim, nam jih pošljite. Prispevke naslovite urednici e-biltena (breda.ogorelec@gov.si). Če eNature ne želite prejemati, pišite na isti naslov.
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000, Ljubljana. Telefon: (01) 478 7400, spletna stran: www.natura2000.gov.si, neposredna povezava na arhiv eNature do številke 75, arhiv od 76 dalje. Informacije o varstvu osebnih podatkov naročnikov najdete tukaj.