Zakonodaja

Evropska Direktiva o pticah

Ministrski svet Evropske skupnosti je 2. aprila 1979 sprejel Direktivo o ohranjanju prostoživečih ptic (Council Directive 79/409/EEC on the Conservation of Wild Birds - "The Bird Directive"). Predpis je začel veljati leta 1981.

Povzetek direktive:
Države članice morajo ohraniti populacije prosto živečih ptičev na ravni, ki ustreza ekološkim, znanstvenim in kulturnim zahtevam, upoštevajoč ekonomske in rekreacijske potrebe. Varstvo ima prednost pred ekonomskim izkoriščanjem oziroma rekreacijo.

Države morajo tudi zavarovati, vzdrževati ali ponovno vzpostaviti zadostno pestrost in velikost življenjskih prostorov za vse prosto živeče ptiče. To še posebej velja za selitvene vrste. Države morajo za vrste iz Priloge I (Annex I - 182 taksonov) opredeliti najpomembnejša tovrstna območja kot Posebna območja varstva (SPA- Special Protected Area) in obvestiti Evropsko komisijo o varstvenih ukrepih.

Prepovedani načini lova in ubijanja ptičev so našteti v Prilogi IV. Izkoriščanje, prodaja in transport vseh vrst ptičev, razen iz Priloge III, je prepovedano. Lovne vrste so naštete v Prilogi II. Direktive urejajo tudi različne omejitve lova (npr. lovopust, načini lova itd.).

Besedilo direktive o pticah (Eur-Lex)

Postopek ugotavljanja zakonitosti - predsodni postopek Evropske komisije

Pomembnejše sodbe Evropskega sodišča, vezane na Direktivo o pticah

• Ruling of the European Court of Justice : Nature and biodiversity cases, 2006 (pdf, 134 strani)

Evropska Direktiva o habitatih

Direktivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora - "The Habitat Directive") je sprejel Ministrski svet 21. maja 1992. Direktiva je bila večkrat dopolnjena, nazadnje leta 1995 ob pridružitvi Avstrije, Finske in Švedske.

Povzetek direktive:
V uvodnem delu so navedene definicije (npr. naravni habitat, vrsta, prednostna vrsta, ustrezno varstveno stanje vrste...);

V Prilogi I so našteti habitatni tipi (198 habitatnih tipov, od tega 50 prednostnih), v Prilogi II pa vrste (230 živalskih in 483 rastlinskih vrst), ki jih je treba ohranjati z opredeljevanjem Posebnih ohranitvenih območij (SAC - Special Areas of Conservation).

Nato je opisan postopek vzpostavljanja omrežja Natura 2000. Države najprej opredelijo sezname evropsko pomembnih območij (glede na merila v Prilogi III za vrste v Prilogi II in za habitatne tipe v Prilogi I) na državni ravni, sledi vrednotenje na ravni Evropske unije, odbrane lokalitete so potencialni SAC, ki jih nato vsaka država članica določi s predpisom kot SAC in s tem postanejo del omrežja Natura. Sestavni del tega ekološkega omrežja so tudi območja SPA iz Direktive o ptičih, ki pa jih določi vsaka država in se ne preverjajo in potrjujejo v Bruslju. Habitatna direktiva spodbuja države, da ohranjajo in/ali po potrebi vzpostavljajo povezave med SPA-ji oziroma SAC-i. Roki, opredeljeni v habitatni direktivi, so bili v državah članicah močno prekoračeni, kar kaže na zapletenost priprave in postopkov.

Priloga III - merila in postopek za opredeljevanje SAC, Priloga IV - strogo zavarovane živalske in rastlinske vrste, pomembne za Evropsko skupnost (prepoved posedovanja, transporta, prodaje in zamenjave osebkov s seznama), Priloga V opredeljuje vrste, ki se nadzorovano izkoriščajo.

Ključne obveznosti glede območij omrežja NATURA 2000 so opredeljene v 6. členu direktive:

• ustrezni načrti upravljanja (po potrebi) ter zakonski, upravni ali pogodbeni ukrepi,
• preprečevanje slabšanja razmer,
• preverjanje vseh načrtov ali projektov (tudi če je načrtovan zunaj območja in lahko vpliva na vrste/ht v območju),
• prevlada javnega interesa, izravnalni ukrepi,
• ugodnosti pri financiranju.

Direktiva o habitatih (EurLex)

Postopek ugotavljanja zakonitosti - predsodni postopek Evropske komisije

Pomembnejše sodbe Evropskega sodišča, vezane na Direktivo o habitatih:

• Zadeva C-117/03 Dragaggi in drugi: Območja z nacionalnih seznamov, ki so lahko območja, pomembna za Skupnost – Varstveni ukrepi – Neuporaba ukrepov iz člena 6 od (2) do (4) – Obveznost držav članic, da ohranijo ekološki interes
• Zadeva C-244/05 Bund Naturschutz in Bayern eV in drugi: Sistem varstva pred uvrstitvijo habitata na seznam območij, pomembnih za Skupnost
• Ruling of the European Court of Justice : Nature and biodiversity cases, 2006 (pdf, 134 strani).

Zakon o ohranjanju narave

Oblikovanje mreže posebej varovanih območij Natura 2000 pravno ureja Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00-popr., 119/02, 41/04 in 96/04 - uradno prečiščeo besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/14).

Ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju Evropskih skupnosti pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, zakon poimenuje "območje Natura 2000" ali "posebno varstveno območje".

Območja Natura 2000 za celotno Slovenijo določi Vlada po predhodnem mnenju lokalnih skupnosti.

Vlada tudi:

• določi varstvene cilje na teh območjih
• predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter
• z ukrepi zagotavlja njihovo varstvo.

Uredba o območjih Natura 2000

Z Uredbo o posebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000 je Vlada RS aprila 2004 na ozemlju Slovenije določila posebna varstvena območja, in sicer 26 območij za 41 vrst ptic (Priloga 2-1). Na osnovi Direktive o habitatih je določila tudi potencialna posebna ohranitvena območja, in sicer 260 za 56 habitatnih tipov in 111 rastlinskih in živalskih vrst (Priloga 2-2).

Z uredbo iz leta 2013 je Vlada RS določila skupno 354 območij, o tega 323 po Direktivi o habitatih (za 60 habitatnih tipov in za 114 vrst) ter 31 območij po direktivi o pticah (za 118 vrst). Uredbo je nato Vlada RS spremenila še januarja 2014 in marca 2016.

Uredba o posebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000 - prečiščeno besedilo uredbe št. 7 (2016) 

• Priloga 1: Merila za določitev območij Natura 2000 in potencialnih območij Natura 2000
• Priloga 2: Območja NATURA 2000 (posebna območja varstva) in Območja Natura 2000 (posebna ohranitvena območja) in potencialna Natura območja (potencialna posebna ohranitvena območja) (2016)
• Priloga 3: Območja in potencialna območja NATURA 2000 - publikacijski karti (2016)
• Priloga 3a: Naselja oziroma deli naselij, ki se v območjih Natura 2000 in v potencialnih območjih Natura 2000 nahajajo znotraj poselitvenih območij in kjer se izvajajo presoje sprejemljivosti posegov v naravo
• Priloga 5: Seznam sprejetih prostorskih aktov in seznam sprejetih odločitev o izboru najustreznejše rešitve

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list št. 3/14), obrazložitev

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list št. 33/13), obrazložitev

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 8/12)

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 43/08)

• Priloga 6: Območja, ki po mnenju Evropske komisije izpolnjujejo pogoje za posebna območja varstva - publikacijska karta (pdf, 1 stran)

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 59/07)

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 110/04)

Uredba o posebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000 (Uradni list št. 49/04)

• Priloga 1: Merila (pdf, 1 stran)
• Priloga 2-1: Območja NATURA 2000 - po direktivi o pticah, Priloga 2-2: Potencialna območja NATURA 2000 - po direktivi o habitatih (pdf, 59 strani)
• Priloga 3-1: Območja Natura 2000 - po direktivi o pticah, Priloga 3-2: Potencialna območja Natura 2000 - po direktivi o habitatih (pdf, 2 strani)
• Priloga 4: Naselja oz. deli naselij, ki se v območjih Natura 2000 in v potencialnih območjih Natura 2000 nahajajo znotraj poselitvenih območij in, kjer izvajajo presoje sprejemljivosti posegov v naravo za netopirje, belo štorkljo in velikega skovika (pdf, 3 strani)
• Priloga 5: Seznam sprejetih prostorskih aktov (pdf, 4 strani)

Načrt ugotavljanja posledic vpliva območij Nature 2000 in določitev razvojnih ukrepov

Vlada RS je aprila 2004 sprejela Načrt ugotavljanja posledic vpliva območij Nature 2000 in določitev razvojnih ukrepov. Pravna podlaga za sprejem Načrta sta deveti in deseti odstavek 33. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03 - uradno prečiščeno besedilo in 41/04), ki nalagata Vladi RS, da mora zaradi vpliva Območij Natura 2000 na samoupravne lokalne skupnosti, kjer se ta območja nahajajo, sprejeti Načrt ukrepov, s katerimi se ugotovijo posledice na socialne in gospodarske razmere ter določijo ustrezni razvojni ukrepi. Nova načrta sta bila pripravljena ob spremembah omrežja leta 2013 in 2016.

Načrt izhaja iz temeljnega izhodišča, da je dodelitev statusa območja Natura 2000 že razvojni ukrep, ki sam po sebi nima negativnih učinkov, oz. je sama njegova uvedba že odziv na negativne razsežnosti gospodarskega razvoja. V Načrtu ukrepov so razdelani podrobnejši ukrepi za spodbujanje na tem ukrepu temelječih razvojnih priložnosti in usposabljanju interesentov za njihovo trajnostno izrabo.

• Načrt ugotavljanja posledic vpliva območij Nature 2000 in določitev razvojnih ukrepov (2004) (pdf, 34 strani)
• Načrt ugotavljanja posledic vpliva območij Nature 2000 in določitev razvojnih ukrepov (2013) (pdf, 56 strani), priloge (zip)
• Načrt ugotavljanja posledic vpliva območij Nature 2000 in določitev razvojnih ukrepov (2016) (pdf, 53 strani)

Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah

Z uredbo je Vlada RS aprila 2004 zavarovala rastlinske vrste. Z njo ureja ohranjanje rastlinskih vrst, ogroženih zaradi neposrednega delovanja človeka (npr. trganje, ruvanje, izkopavanje, prekomerno gospodarsko izkoriščanje), ter daje pravno osnovo za ohranjanje njihovih življenjskih prostorov.

Uredba določa prosto živeče rastlinske vrste, ki so ogrožene ali mednarodno varovane, ureja pravila ravnanja z omenjenimi vrstami, varstvene režime, način varstva njihovih habitatov, instrumente za zagotavljanje ugodnega stanja habitatov teh vrst ter način spremljanja stanja.

Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (neuradno prečiščeno besedilo)

Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list št. 46/04)

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 110/04)

Uredba o dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 115/2007)

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 36/2009)

Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah - neuradno prečiščeno besedilo ((Uradni list RS, št. 36/09)

Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah ((Uradni list RS, št. 15/14))

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah

Vlada RS je aprila 2004 sprejela uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Uredba določa prosto živeče živalske vrste, ki so ogrožene ali mednarodno varovane, ureja pravila ravnanja z omenjenimi vrstami, varstvene režime, način varstva njihovih habitatov, instrumente za zagotavljanje ugodnega stanja habitatov teh vrst ter način spremljanja stanja.

Uredba ne predvideva zaščite izključno tistih vrst, ki se nahajajo v Sloveniji, pač pa predvideva tudi zaščito tistih vrst, ki se nahajajo na ozemljih držav članic EU. S tem Slovenija v celoti ureja varstvo vrst, ki so predmet varovanja v direktivah.

Uredbi sta med drugim priloženi naslednji prilogi:

Priloga 1 vsebuje vse živalske vrste, ki so predmet varstvenih režimov za ohranjanje živali. Te vrste so v prilogi razdeljene na tiste vrste, ki so domorodne na ozemlju Slovenije (poglavje A), in druge (poglavje B),

Priloga 2 pa vsebuje vrste, ki so predmet ukrepov varstva in smernic za ohranjanje njihovih habitatov. Tudi ta priloga ima dve poglavji, in sicer so v poglavju A v Sloveniji prisotne prosto živeče vrste, v poglavju B pa na območju EU prisotne prosto živeče vrste.

Uredba ureja tudi zadrževanje živali v ujetništvu in posedovanje njihovih delov, jajc, gnezd in drugih struktur ter trgovino z živimi in mrtvimi živalmi. Ureja tudi dejanja, ki se dogajajo kot posledica poškodovanja, zastrupljanja, ubijanja in odvzema živali oziroma struktur iz narave.

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (neuradno prečiščeno besedilo)

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list št. 46/04)

Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, 109/04)

Uredba o dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 115/2007)  

Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 36/2009)

Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 15/14)

Na podlagi uredbe sta bila sprejeta dva pravilnika. To sta:

Pravilnik o prepovedi vznemirjanja živali zavarovanih prosto živečih vrst ptic v naravnih skalnih apnenčastih stenah na območju Kraškega roba (Uradni list RS, št. 5/06) in

Pravilnik o prepovedi ravnanj, ki ogrožajo netopirje zavarovanih vrst, v Ajdovski jami pri Nemški vasi (Uradni list RS, št. 53/08).

Program upravljanja območij Natura 2000

Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 je sprejela Vlada Republike Slovenije oktobra 2023 (PUN 2023-2028) (Sklep Vlade).

• Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 (pdf), Priloga A: Podrobni varstveni cilji Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 (excel), Priloga B: Ukrepi Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 (excel), Priloga C: Predlogi prednostnih projektov s seznamom območij, habitatnih tipov, vrst in prednostnih objektov kulturne dediščine (pdf), Priloga D: Seznam načrtov, potrebnih za varstvo območij Natura 2000 (pdf), Priloga E: Ciljne KOPOP površine za ohranjanje biotske raznovrstnosti (pdf), Priloga F: Seznam predvidenih monitoringov in raziskav (excel)
• PUN 2023-2028 določa cilje varstva narave za vsako od 355 območij Natura 2000 v Sloveniji, ukrepe za doseganje teh ciljev, pristojne sektorje in odgovorne nosilce izvajanja ukrepov ter vire financiranja.
• Osnovni namen PUN 2023-2028 je opredeliti izvajanje obveznosti varstva posebnih varstvenih območij - območij Natura 2000, ki jih Sloveniji nalaga evropska zakonodaja: Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih ter njuna pravna praksa.
• S PUN 2023-2028 se podrobneje opredeljujejo dolgoročni ter programski varstveni cilji za vrste in habitatne tipe. Izhajajo iz varstvenih ciljev, določenih z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), in varstvenih ciljev za ohranjanje habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju.
• S PUN 2023-2028 se opredeljujejo ukrepi in usmeritve za doseganje varstvenih ciljev, ki so oblikovani glede na značilnosti in stanje v vsakem območju Nature 2000. Iz nabora z zakonodajo določenih ukrepov so določeni tisti varstveni ukrepi, ki so potrebni za doseganje varstvenih ciljev območij Natura 2000. PUN 2023-2028 ureja vključevanje strokovnih vsebin v zakonske ukrepe, upravne ukrepe, pogodbene ukrepe, v največ primerih pa vključevanje v sistem načrtovanj posameznih sektorjev. Določeni so pristojni sektorji, odgovorni nosilci in viri financiranja za izvajanje ukrepov.
• PUN 2023-2028 postavlja okvir za črpanje sredstev EU v skladu z določili Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, Strateškega načrta SKP 2023–2027 in Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (za obdobje 2021–2027), v delih, ki se nanašajo na območja Natura 2000. V PUN 2023-2028 so tako določeni prednostni projekti, s katerimi želi Slovenija doseči cilje in izkoristiti priložnosti območij Natura 2000 za lokalni razvoj, delovna mesta in gospodarsko rast ter za ohranjanje kulturne dediščine. 
• V PUN 2023-2028 so določeni tudi načrti trajnostnega gospodarjenja oziroma upravljanja naravnih dobrin ter monitoringi in raziskave za določene vrste in habitatne tipe, ki jih je treba izvesti za spremljanje kazalnikov zaradi poročanja EU in organom mednarodnih konvencij in sporazumov.

Arhiv:

Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020

• Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 – 2020 (pdf), Priloga 6.1 Cilji in ukrepi (excel, Navodila za pregledovanje priloge), Priloga 6.2 Načrti za Naturo - Seznam načrtov rabe naravnih dobrin – planov, ki so lahko neposredno potrebni za varstvo območij Natura (pdf), Priloga 6.3 Ciljne KOPOP površine (pdf), Priloga 6.4 Načrtovani projekti (pdf), Priloga 6.5 Monitoringi in raziskave (excel), Priloga 6.6 Presoja sprejemljivosti na varovana območja (pdf), 
• Operativni program - Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020 je sprejela Vlada RS aprila 2015 (Sklep Vlade) in spremenila marca 2016 (Sklep Vlade). Januarja 2021 je Vlada RS (Sklep Vlade) podaljšala uporabo podrobnih varstvenih ciljev in ukrepov za njihovo doseganje, določenih v Operativnem programu - Program upravljanja območij Natura 2000 (2015-2020). 

Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007-2013

• Operativni program - Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007-2013 je sprejela Vlada RS na 141. seji 11. oktobra. Operativni program - Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007-2013, priloga 4.2.
• Verziji prilog, ki ju je Vlada RS sprejela aprila 2015: Priloga 6.1 Cilji in ukrepi, Priloga 6.5 Monitoringi in raziskave, s spremembami iz marca 2016 sta ti dve prilogi spremenjeni.

Uredba o habitatnih tipih

Uredba določa habitatne tipe, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju, ter ureja usmeritve za njihovo ohranjanje. Vlada jo je sprejela leta 2003 ter spremenila leta 2009 in 2013.

Uredba o habitatnih tipih - neuradno prečiščeno besedilo (2013), Priloga 1, Priloga 2

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 33/2013)

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 36/2009)

Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/2003)

Habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, so tisti, ki so na ozemlju Republike Slovenije redki, ranljivi, imajo majhno naravno območje razširjenosti ali predstavljajo za določeno biogeografsko regijo značilen habitatni tip, in tisti, katerih ohranjanje v ugodnem stanju se izvaja na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb ali je v interesu Evropske unije. Ti habitatni tipi so določeni in razvrščeni po skupinah v prilogi 1: Habitatni tipi iz tretjega odstavka 2. člena uredbe. V prilogi 2 pa so opredeljeni najpomembnejši varstveni cilji za doseganje ustreznih ekoloških razmer za posamezne skupine habitatnih tipov.