Sestoji navadnega brina (Juniperus communis) na suhih traviščih na karbonatih
Srednjeevropska grmišča z brinom v nižinah in montanskem pasu, večinoma na Primorskem krasu so sukcesijske faze na suhih traviščih iz razreda Festuco-Brometea. Med brinjem, ki prevladuje, so zastopane vrste iz enote 34 oziroma pripadajočih podtipov.
Ker ne gre za habitatni tip, ki bi ga definiral večji blok vrst, pri katerih je pomemben areal, ampak gre bolj za morfološko enoto, ki jo definira ena sama vrsta, ki pa ima dokaj široko evrosibirsko razširjenost, je temu primerno skoraj povsod po Evropi razširjen tudi ta habitatni tip.
Gre za zmerno suha do suha rastišča, v Sloveniji v glavnem na apnencu in dolomitu, redkeje na kislih peskih (Goričko), silikatih (Pohorje) ali eocenskem flišu (Istra, Brkini). Pojavlja se praktično po vsej Sloveniji, vendar najbolj množično na Primorskem Krasu.
O ogroženosti brinovja je težko govoriti, saj se je njegov obseg na račun zaraščanja odprtih travišč po predvidevanjih celo povečal. Stalna dinamika praktično onemogoča ohranjanje tega habitatnega tipa v isti razvojni fazi oziroma bi za to bilo potrebno zelo specializirano gospodarjenje.
Pri dokončnem zaraščanju površine, kjer brinovje predstavlja vmesno fazo, lahko pričakujemo, da tudi te vrste tam ne bo več v tolikšnem obsegu.